IZJEMNA ŠIRINA DUHA, PREUDARNOSTI IN STRPNOSTI
Vročitev odlikovanja nekdanjemu nadškofu in ljubljanskemu metropolitu dr. Alojziju Šuštarju

Ljubljana, 27. junij 2001

Ob 10. obletnici osamosvojitve Slovenije je predsednik republike Milan Kučan na posebni slovesnosti vročil najvišje državno odlikovanje Zlati častni znak svobode Republike Slovenije dr. Alojziju Šuštarju, ki je kot ljubljanski nadškof in slovenski metropolit s svojim osebnim prizadevanjem, pogumno držo in jasnim predstavljanjem resnice o "slovenski stvari" v svetu nenadomestljivo prispeval k uresničitvi plebiscitne odločitve in k mednarodnemu priznanju Slovenije. Slovesnosti so se med drugim udeležili apostolski nuncij Edmond Farhat, ljubljanski nadškof in metrolopit dr. Franc Rode, predsednik SAZU dr. France Bernik ter takratni člani predsedstva Slovenije Ciril Zlobec, Ivan Oman in Matjaž Kmecl.

Na slovesnosti je predsednik Kučan poudaril, da je dr. Šuštar "s svojim zgledom in moralno močjo sooblikoval veliko vseslovensko osamosvojitveno gibanje, v katerem je imela svoje mesto tudi Katoliška cerkev na Slovenskem in v katerem je bila visoko spoštovana vsa politična, kulturna in duhovna različnost sodelujočih" ter da so bili "dr. Šuštarju tudi v tem pogledu tuji vsakršni ekstremizmi in je v takratnih razmerah izžareval prepričanje, ki ni bilo vsem lastno." Predsednik Kučan se je spomnil tudi njunega skupnega nastopa na spravni slovesnosti 8. julija 1990 v Kočevskem Rogu ob množičnem grobišču izvensodno pobitih slovenskih ljudi že po koncu druge svetovne vojne.

Tudi dr. Alojzij Šuštar se je spomnil nekaterih njunih srečanj "posebej v Kočevskem Rogu, ko je bilo takrat, v tistih kritičnih časih mogoče opraviti spominsko slovesnost." V svoji zahvali za odlikovanje je poudaril da "odlikovanje ne velja meni osebno, ampak velja Cerkvi."

Na koncu je dr. Šuštar zaželel "da bi mlada slovenska država vedno bolj uspevala, se vedno bolj uveljavila in da bi Vi, gospod predsednik, mogli še dolgo opravljati to službo."

Spoštovani gospod dr. Alojzij Šuštar, gospod apostolski nuncij msgr. dr. Edmund Farhat, gospod ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode, spoštovani gostje.

Verjel sem, da bo prišlo do današnjega slovesnega trenutka. Zgodil se je in počaščen sem, da lahko danes v imenu slovenske države ob njeni deseti obletnici izročim najvišje državno odlikovanje g. dr. Alojziju Šuštarju, ki je s svojim osebnim prizadevanjem, pogumno držo in prepričljivim predstavljanjem resnice o slovenskih osamosvojitvenih prizadevanjih in odločitvah nenadomestljivo prispeval k uspešnosti plebiscita, njegovemu udejanjanju in mednarodnemu priznanju nove slovenske države. Kot ljubljanski nadškof in slovenski metropolit je v takratnih tako odločilnih časih s svojim zgledom in moralno močjo sooblikoval veliko vseslovensko osamosvojitveno gibanje, v katerem je imela svoje mesto tudi Katoliška cerkev na Slovenskem in v katerem je bila visoko spoštovana vsa politična, kulturna in duhovna različnost sodelujočih. Delovanje dr. Šuštarja v tistih izjemnih časih je Slovencem dobro znano. Tisto, kar se mi zdi ob tej priložnosti še posebej pomembno poudariti, je, da so bili dr. Šuštarju tudi v tem pogledu tuji vsakršni ekstremizmi in da je v takratnih razmerah izžareval prepričanje, ki ni bilo vsem lastno: če ni mogoča demokratična preureditev zvezne države, moramo Slovenci svojo pravico, da si urejamo življenje po lastni meri, uresničiti v svoji lastni države, vendar tako, da ne bomo s tem omejili ali prizadeli enake pravice drugih narodov.

Verjamem, gospod dr. Šuštar, da je bila Vaša tehtna beseda zelo pomembna tudi, ko je Vatikan, sicer nenavadno za svojo diplomatsko tradicijo, bil med prvimi, ki je novo državo tudi priznal. Vse to so ali pa še bodo zagotovo potrdile tudi vse resne zgodovinske analize.

Velika sreča za slovenstvo je, da je dr. Šuštar prevzel vodenje ljubljanske nadškofije in slovenske metropolije prav na začetku osemdesetih let. Nekdanja zvezna država je takrat že kazala resnejše razpoke in približeval se je čas, ko se je bilo potrebno odločiti o tem, kako čimprej in čim bolj celovito zagotoviti spoštovanje človekovega dostojanstva in uveljavitev vladavine človekovih pravic, politično demokracijo in polno svobodo izražanja slovenske istovetnosti. Tudi z možnostjo, da se to zgodi v samostojni slovenski državi.

Po desetletjih bivanja in dela v tujini, kjer je bil visoko cenjen in spoštovan zaradi svojega vedenja, človeške širine, pa tudi zvestobe slovenstvu, se je dr. Šuštar prav takrat vrnil domov. S svojimi evropejskimi pogledi je prinesel širino duha, preudarnost in strpnost.

Tako se tudi sam spominjam svojih srečanj z Vami v drugi polovici osemdesetih let, ko sva večkrat skupaj odmerjala razdalje do vznemirljivih dogajanj takratnega časa. Hvaležen sem Vam za vse nasvete in presoje, ki so mi v mnogočem pomagali pri mojem lastnem odločanju. Še posebej pa se spominjam najinega skupnega nastopa na spravni slovesnosti 8. julija 1990 v Kočevskem Rogu ob množičnem grobišču izvensodno pobitih slovenskih ljudi že po koncu druge svetovne vojne.

Spominjam se Vaših modrih besed, ki jim čas ni prav nič vzel veljave, spoštovani g. dr. Šuštar, ko ste med drugim rekli: "Ob priliki o pšeničnem zrnu, ki smo jo slišali v evangeliju, nam tudi žrtve in grobovi v Kočevskem Rogu in po vsej slovenski zemlji govore o življenju. Sprejmimo to sporočilo življenja. Z mašo zadušnico in s simboličnim cerkvenim pogrebom smo naredili, kar smo bili dolžni in do česar so imeli mrtvi pravico. Sedaj pa se podajmo na pot naprej. Življenje ima svoje zakone in svoje zahteve. A pšenično zrno, ki je padlo v zemljo, že kali, že poganja, že prinaša sadove.Bodimo drug drugemu dobri, plemeniti in pošteni sopotniki in iskreni prijatelji. Bog je z nami." Le želeti je, da bi se slovenska srca bolj odpirala tem Vašim besedam.

Spoštovani g.dr. Šuštar, spoštovani gostje
Za nami je deset let slovenske države.V njene temelje je vgrajeno mnogo življenj in nesebičnega dela mnogih plemenitih ljudi. Med njimi ima svoje častno mesto tudi Vaše izjemno delo in tudi delo Cerkve, ko ste jo vodili.

Hvala Vam za vse in še dolgo življenje Vam želim.