|
VZAJEMNO ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI IN STABILNOSTI
Sprejem ob Dnevu slovenske vojske
Nagovor predsednika Republike Slovenije Milana Kučana
Ljubljana, 13. maj 1999
"Letošnjemu Dnevu Slovenske vojske dajeta posebno obeležje dogajanje na Kosovu in vojaški poseg Nata. V tem me je dodobra potrdil tudi moj današnji obisk v Makedoniji" je dejal predsednik Kučan ob sprejemu za predstavnike Slovenske vojske.
"Vse te okoliščine zahtevajo in spodbujajo pospešeno oblikovanje Slovenske vojske v sodoben, evropski vojaški sestav, ki bo sposoben za obrambo slovenske države in njenih državljanov ter v vseh pogledih sposoben za sodelovanje v mirovnih operacijah OZN in Nato ter za polnopravno članstvo v njem. To je bil in ostaja naš strateški cilj. Dejstvo, ki nam je znano še iz časov vojne za Slovenijo, v kateri se je rodila Slovenska vojska, je, da si Slovenija ne more sama zagotavljati popolne nacionalne varnosti in obrambe. Pa tudi potrebe po njeni izoliranosti in samozadostnosti na področju obrambe ni. Vzajemno zagotavljanje varnosti in stabilnosti z drugimi državami je eden bistvenih sestavin sodobnega skupnega življenja na naši celini. Z njim moramo računati tudi mi."
Letošnjemu Dnevu Slovenske vojske dajeta posebno obeležje dogajanje na Kosovu in vojaški poseg Nata. V tem me je dodobra potrdil tudi moj današnji obisk v Makedoniji. Vse te okoliščine zahtevajo in spodbujajo pospešeno oblikovanje Slovenske vojske v sodoben, evropski vojaški sestav, ki bo sposoben za obrambo slovenske države in njenih državljanov ter v vseh pogledih sposoben za sodelovanje v mirovnih operacijah OZN in Nato ter za polnopravno članstvo v njem. To je bil in ostaja naš strateški cilj. Dejstvo, ki nam je znano še iz časov vojne za Slovenijo, v kateri se je rodila Slovenska vojska, je, da si Slovenija ne more sama zagotavljati popolne nacionalne varnosti in obrambe. Pa tudi potrebe po njeni izoliranosti in samozadostnosti na področju obrambe ni. Vzajemno zagotavljanje varnosti in stabilnosti z drugimi državami je eden bistvenih sestavin sodobnega skupnega življenja na naši celini. Z njim moramo računati tudi mi.
To pa nas nikakor ne razbremenjuje odgovornosti za lastno obrambo. Prav dogajanja v neposredni soseščini in naš položaj na jugovzhodnem robu stabilnega in varnega dela Evrope nas sili, da to odgovornost še izostrimo. Bremena za lastno obrambno sposobnost in organiziranost ne moremo prenesti na druge. Tudi v obrambnem sodelovanju z drugimi, posebej v evroatlantskem zavezništvu, bomo zaželeni le, če bomo sposobni prevzeti svoj delež. Svoj obrambni sistem in svoje obrambne sile si moramo oblikovati sami, vendar tako, da bodo v celoti povezljive s sistemi in silami zaveznikov.
Slovenska vojska je kljub velikim naporom šele na poti do tega cilja. Še vedno niso sprejeti nekateri bistveni strateški, doktrinarni in drugi temeljni dokumenti in načrti o njenem razvoju in delovanju, o skupnem obsegu in strukturi Slovenske vojske, o njenem dolgoročnem razvoju, opremljanju in modernizaciji, nekatera pravila o bojni uporabi in načinu delovanja posameznih bojnih sistemov ali enot ter temu ustrezajoče spremembe zakona o obrambi. Slovenska vojska je v vseh bistvenih vprašanjih vezana na odločitve pristojnih organov in s tem je do določene mere omejena tudi njena strokovna avtonomnost. To določa tudi obseg njene notranje odgovornosti. Pričakujem, da bo v sedanjih razmerah in po washingtonskem zasedanju Nato, ki je sprejel stroga stališča glede svoje nadaljnje širitve, Ministrstvo za obrambo imelo polno pobudo in opravilo svoj del nalog, da bodo vsi ti dokumenti končno sprejeti. Tudi ustanovitev Sveta za strateška vprašanja vidim kot spodbudno novost prav v tej funkciji.
Več kot jasno je, da je v razvijanju Slovenske vojske potrebno uveljaviti vsa demokratična in civilnodružbena merila, ki so uveljavljena v vojskah demokratičnih držav, zlasti načelo o parlamentarnem in civilnodružbenem nadzoru nad vojsko, načelo o transparentnosti vojaškega proračuna, tudi temeljnih razvojnih programov in nabav, ter še posebej načelo o nepolitični vojski, torej o njeni strankarski nepodrejenosti, kar velja tudi za OVS. Dosledno upoštevanje teh demokratičnih načel bi Slovensko vojsko in obrambni kompleks že doslej zavarovalo pred marsikatero zlorabo in preprečevalo erozijo sposobnosti, učinkovitosti in ugleda tako Ministrstva za obrambo kot Slovenske vojske. To velja tudi za nadzor nad vojaškimi nabavami in izostreno odgovornost za odločitve o nabavah, ki jih je potrebno podrediti kompatibilnosti z Nato in iz njih izločiti vse lobbyje in druge interese.
Slovenska vojska ima v javnosti, med našimi državljani kljub vsemu še vedno zelo velik ugled. V času osamosvojitve je imela zelo pomembno vlogo, opravila jo je skrajno odgovorno in si s tem ustvarila pri ljudeh tudi visoko stopnjo zaupanja. Tega ji niso mogle vzeti niti nekatere očitne napake, afere in slabosti v strokovnih in organizacijskih odločitvah, niti pogoste menjave in neustrezna odzivanja MORS in drugih pristojnih organov nanje. Ugled in zaupanje sta tudi velika odgovornost. Nosita jo, ko gre za Slovensko vojsko, njen poveljniški sestav, posebej Generalštab Slovenske vojske, in Ministrstvo za obrambo.
Manjše zaupanje v vojsko bi kjerkoli in tudi pri nas pomenilo manjšo obrambno sposobnost države. Zato morajo v ospredje, na prostor afer stopiti napori in delo številnih zelo požrtvovalnih vojakov, podčastnikov in častnikov Slovenske vojske, ki v vse prej kot optimalnih razmerah in ne povsem urejenih notranjih odnosih in statusu po svojih najboljših močeh in znanju izvajajo zahtevno strokovno, mnogokrat nevarno in vedno odgovorno urjenje vojakov ter opravljajo druge, za obrambo pomembne naloge Slovenske vojske. Še več pozornosti je potrebno posvetiti strokovnemu izobraževanju in ga tudi sistemsko urediti. Tudi v vojski je znanje vse bolj odločujoči dejavnik. Tudi bogate stike s tujimi vojskami in ministrstvi je potrebno uporabiti za kvalitetnejše izobraževanje in vojaško opremljenost.
Slovenska vojska je v obstoječih razmerah po mojem mnenju dobra vojska, s primerno bojno pripravljenostjo. O tem govorijo tudi visoke ocene tujih strokovnjakov o uspešnosti sodelovanja enot Slovenske vojske v mirovnih operacijah, v bilateralnih partnerskih pobudah in še posebej tudi v lanski vaji Nato na slovenskih tleh, ki je dobro preizkusila predvsem njene organizacijske in logistične sposobnosti. Za to gre pohvala poveljujočim častnikom, podčastnikom in vojakom. Ti se očitno zavedajo bogatega slovenskega vojaškega izročila in bojne tradicije, od Maistrovih borcev, slovenskih partizanov, Teritorialne obrambe in manevrske strukture, ki je zrasla iz nje. Prav to izročilo nam omogoča, da si v samostojni državi izoblikujemo tudi lastnim narodnim značilnostim, vrednotam, izročilu in potrebam primerno vojsko in da jo povezujemo z zavezniki ter v tem sodelovanju zagotovimo svojo varnost. Ni nikakršnih razlogov za nesamozavest, ko gre za vojaško kulturo in sposobnost slovenskih ljudi, da oblikujejo svojo vojsko in vanjo zaupajo. Na to moramo biti ponosni, ker je to moralni temelj naše obrambe.
Ob prazniku, ob Dnevu Slovenske vojske čestitam vsem vojakom, podčastnikom in častnikom Slovenske vojske ter jim želim ustvarjalno in uspešno delo pri opravljanju zahtevnih nalog pri krepitvi obrambne sposobnosti države in pri usposabljanju zanje z izpopolnjevanjem znanj na področju sodobne vojaške organizacije in vojnih veščin. Dobre želje prav vsem tudi v osebnem življenju.
|
