STAREJŠIM RODOVOM GREDO VELIKE ZASLUGE ZA USPEŠNO SLOVENIJO
Nagovor predsednika republike Milana Kučana na 12. srečanju upokojencev Slovenije

Velenje, 29. junij 2000


Spoštovane upokojenke in upokojenci, dragi prijatelji.

Prisrčno Vas pozdravljam na Vašem letošnjem vseslovenskem srečanju. Zdaj so ta srečanja že prava tradicija in gotovo se ne bi preživela v toliko let, če ne bi čutili pristne potrebe, da se srečujete, da najdete priložnost za pogovor in za utrjevanje prijateljstev. Prav zaradi te pristnosti pridem med vas z veseljem. Prijetno je biti z ljudmi, ki so toliko vložili v razvoj Slovenije in blaginjo njenih ljudi se znajo tudi skupaj poveseliti. Med vami lahko človek najbolje začuti življenjsko izkušnjo, prijazno in manj prijazno, ki jo imamo Slovenci s svojo preteklostjo zadnjega pol stoletja in več. Kajti ta preteklost je Vaše življenje, je nekdanja Vaša mladost, so Vaši načrti, upanja, veselja in razočaranja, je Vaše delo, je svet, na katerem raste naša prihodnost, je Vaše izročilo tistim, ki prihajajo za Vami. Zato mu kaže prisluhniti in zato ga je treba spoštovati. Tudi ta Vaša izkušnja je vir naše slovenske samozavesti, ko se bomo morali soočati z izzivi novega časa in odgovarjati na vprašanja, ki jih prinašata prihodnost in čas negotovosti, v katerega vstopamo. Tako kot vsi drugi narodi in z enakim spoštovanjem do življenjske izkušnje in prispevka rodov pred njimi.

Kot vsako leto se je Vas tudi danes zbralo zelo veliko in kot vidim, ste prišli iz vse Slovenije. To me še posebej navdaja z dobrim občutkom. Slovenci moramo držati skupaj, moramo biti složni, čeprav je naša velika prednost, da si priznavamo tudi to, da smo si različni in da nas ne moti, če ostajamo samosvoji, da radi živimo vsak na svojem koncu države in vsak na svoj način. Da se spoštujemo in da si zaradi tega smemo povedati, da drug drugega tudi potrebujemo. Držati moramo skupaj, ker bomo samo tako kos vsem izzivom prihodnosti, ker bo samo tako naša država, v katero ste tudi vi vložili svojo mladost in svoja aktivna leta, mnoga svoja upanja in dejanja, varno plula v nove čase.

Upokojenci imate res pravico do mirnega in varnega življenja, kot se to dostikrat sliši, res pa je tudi, da Vas zanimajo današnja dogajanja pri nas in v svetu, ker vas prizadevajo, ker govorijo o tem, kakšen smisel sta imela Vaše delo in življenje. To dobro vem iz pogovorov z Vami. Res je tudi to, da izkušenj in modrosti v življenju ni nikoli preveč, tudi ne nasvetov tistih, ki izkušnje premorejo, če le kdo nasvet želi. Še vedno ste ustvarjalni, še vedno plačujete davke, še vedno znate in zmorete prispevati k skupni blaginji. Prav je, da ostajate aktivni in ustvarjalni državljani, da se ne umikate na obrobje ali na zapeček. Prav je, da sodelujete tudi pri urejanju javnih zadev, skupnih zadev našega življenja. Slovenija je lahko uspešna le kot družba s polnim življenjem in delom ljudi vseh starosti, v njej naj bodo trdno povezani vsi rodovi, vsak pa naj opravlja v njej tisto, za kar je najbolj poklican. Zagon, drznost in tveganje so lastnosti mladih, tudi nova znanja so njim bližja kot starejšim, življenjske izkušnje pa si šele nabirajo. Mnoge jim lahko podarite Vi. Modrost, pretehtanost, odločanje v pravem trenutku so prednosti starejših, njihova dolžnost je, da svetujejo mladim, ko iščejo pravo pot med željami in možnostmi, med hitrimi učinki in trajnimi rezultati.

Starejšim rodovom, zvečine že upokojenim, gredo velike zasluge, da je Slovenija danes med najbolj razvitimi in uspešnimi državami, ki glasno trkajo na vrata Evropske unije. Odgovorno so dali svoj delež in svoje soglasje tudi k reformam, ki globoko posegajo v življenje pri nas, še posebej k pokojninski reformi. Tudi s tem potrjujete zaupanje mladih v starejše generacije, da lahko vsi živeči rodovi živijo in delajo z roko v roki, da Vas pogosto bolj skrbi za otroke in vnuke kot za lastno preživetje. Solidarnost med generacijami v pokojninskem sistemu, zdravstvenem varstvu in socialni varnosti nasploh zagotavlja stabilno okolje, v katerem se ljudje varno počutijo, ker omogoča prijetno življenje vsem. Pokojninska reforma je velik projekt, je pomemben in ustrezen sporazum med generacijami in v svoji izvedbi predstavlja ustrezno urejenost pokojnin in drugih pravic, ki izhajajo iz pokojninskega zakona. Gospodu Ropu, bivšemu ministru gre velika zahvala, da je zmogel najti ravnovesje. Ponovno odpiranje teh vprašanj bi bilo povsem neproduktivno in bi vneslo preveč dvomov in negotovosti. Razvrednotilo pa bi tudi ves vložen trud in dogovore s socialnimi partnerji ter drugimi, ki so sodelovali pri njeni zasnovi. Predvsem na mladih pa je, da bodo znali umno gospodariti z denarjem za te namene in njihova odgovornost je, da bodo znali kot dobri gospodarji skrbeti za dediščino, ki je bila ustvarjena v preteklosti in jim dana kot popotnica za njihovo prijazno prihodnost.

Spoštovani, naša lepa in uspešna Slovenija, ki je pred dnevi praznovala deveti rojstni dan, je nastala iz trdega dela in bojev. Mnogi se še živo spominjate časov vojne, trpljenja, upora in boja Slovenk in Slovencev ter svobode po zmagovitem partizanskem boju. Tu vidim tudi junake iz tistih let. Še posebej prisrčno jih pozdravljam. V osvobodilnih bojih slovenskega naroda so temelji današnje Slovenije. Če to pozabljamo, se odpovedujemo najsvetlejši legitimaciji, ki jo ima slovenski narod pred zgodovino in pred drugimi narodi, s katerimi zdaj gradi nove odnose in novo prihodnost Evrope. Bodimo na to ponosni in ne dovolimo, da bi nas ta, v prihodnost hiteča Evropa štela za zamudnike zgodovine, ki niso vedeli, kam kažejo znamenja časa, ko se je bilo potrebno v Evropi odločati. Slovenci smo se odločali prav, tudi leta 1941 in tudi leta 1990 in 1991. Napako, ki smo jo storili bomo znali popraviti sami.

Tisti, ki so v teh bojih tako ali drugače izgubili življenja, so jih izgubili kot sinovi in hčere našega malega trpečega in zoper neprijazno usodo bojujočega se naroda. Naj imajo pravico do imena na grobu in naj jim današnji politični spopadi pustijo pravico do miru v njem. Mi, ki živimo zdaj v svobodi in miru, se ozrimo v prihodnost. Naša skrb in dolžnost naj bodo predvsem dobre šole in nove možnosti za delo, ki ga mnogi mladi ljudje le stežka dobijo in zato izgubljajo samozavest, brez katere ni mogoče uspeti v življenju in imeti dobre odnose z ljudmi. Prihodnost Slovenije, življenje v njej in njena vloga v svetu pa so odvisni od njih, od njihovega znanja in usposobljenosti za izzive življenja. Za to prihodnost se s svojo udeležbo odločajte na jesenskih državnozborskih volitvah. Ne bom vas pozval, ker je to storil že vaš predsednik gospod Gobec, pa vendar imate srce, imate razum, verjamem, da boste to znali uporabiti. Verjamem, da boste to povedali tudi javno. Naj se na njih sliši glas Vaše izkušnje in življenjske modrosti. To bo dobro za našo Slovenijo in za njeno prijazno prihodnost.

Želim Vam prijeten dan in še mnogo lepih trenutkov v življenju.