|
JEZIK JE KLJUČNA SESTAVINA NARODOVE IDENTITETE
Pozdravni nagovor predsednika republike Milan Kučana za udeležence mednarodne konference "Evropsko leto jezikov 2001"
Portorož, 24. januar 2001
Predsednik republike Milan Kučan je v pozdravnem govoru ob uvodni konferenci v Evropsko leto jezikov v Portorožu izpostavil jezik kot ključno sestavino narodove identitete in odgovornost za jezik opredelil kot odgovornost za narodovo identiteto. Slovenščino je definiral kot sodoben jezik, ki zmore povedati vse o sodobnem svetu, človeku, družbi in naravi, izraziti vse dileme pred katerimi je človeštvo. "Zato tudi vstopamo v Evropsko leto jezikov samozavestno," je poudaril predsednik republike.
Spoštovane gospe in gospodje,
Srečno naključje je, da se Evropsko leto jezikov v organizaciji Sveta Evrope in Evropske unije začenja neposredno po vrhu v Nici, ki je kljub zapletom odprl vrata širitvi Evropske unije. Številne dileme so po Nici še ostale odprte tudi zaradi svojevrstnih nacionalnih egoizmov, ki postavljajo meje skupnim evropskim koristim, vendar postaja ta evropska povezovalna ustanova vedno bolj skupni evropski dom vseh velikih in malih narodov naše celine, ki se čutijo zavezane evropskim demokratičnim vrednotam in si zaradi tragične zgodovinske izkušnje 20. stoletja želijo ustvariti varno skupno hišo s prijazno prihodnostjo za vse.
Za nas je pomembno biti dejavno prisoten v tej skupnosti, ker se znotraj nje aktivno sooblikuje prihodnja podoba Evrope in s tem tudi prihodnja podoba vsakega naroda; kdor je poleg, ima možnost vplivati na njo in zato tudi na svojo prihodnost. Kogar ni poleg, prepušča, da drugi odločajo o njem. Na žalost so o prihodnosti Slovencev dostikrat odločali drugi. Zdaj, ko imamo svojo državo in ko ta država prihaja v evropsko integracijo, imamo končno priložnost in možnost odločati sami.
Pri tem se zavedamo enake pravice vsakega naroda, da ne le ohrani svojo polno identiteto, temveč jo v strpnem sožitju z drugačnimi razvija in bogati. Odprte narodne identitete, ki zavračajo vsiljivce, si pa želijo gostov in prijateljev, so temelj uspešne združene Evrope. Medsebojno razumevanje, spoštovanje drugačnosti in dialog so pot k njej. Pluralnost nacionalnih in s tem jezikovnih, kulturnih in duhovnih identitet je prednost notranje povezane Evrope pri njenem soočanju z drugimi celinami in civilizacijami.
Jezik je ključna sestavina narodove identitete in odgovornost za jezik je odgovornost za njegovo identiteto. Ni velikih in malih jezikov, so samo živi in mrtvi, so taki, ki že znajo izraziti nov čas in ideje v njem, so taki, ki se temu približujejo, so tudi taki, ki tega ne bodo nikoli zmogli, ker so se zaprli vase. Slovenščina je imela pri ohranjanju slovenske identitete v srednjeevropskem konglomeratu narodov, kultur, tradicij in duhovnih izročil in pri prestopu iz naroda v nacijo pomembno vlogo. Slovenci smo bili vedno živ del Evrope, zato je slovenščina lahko vstopila v svojo moderno dobo hkrati z drugimi evropskimi jeziki, velikimi in majhnimi. Zato tudi vstopamo v Evropsko leto jezikov samozavestno. Slovenščina je sodoben jezik, ki zmore povedati vse tudi o sodobnem svetu, človeku, družbi in naravi, izraziti vse dileme pred katerimi je človeštvo. Vabimo druge, da vstopajo v naš jezik, kot mi vstopamo v druge, tudi v dialog o teh najobčutlivejših vprašanjih prihodnosti. Majhen je odstotek državljanov združene Evrope, ki govori in bo govoril slovensko. Toda storimo vse, da bo slovenščina s svojimi že izpričanimi sposobnostmi, da izraža sodobne razvojne zamisli in vizije prihodnosti, ostala med jeziki združujoče se Evrope enakovreden partner. To smo dolžni storiti zaradi rodov pred nami, ki so naš jezik ohranjali in razvijali v vsej naši trpki zgodovini in še bolj zaradi tistih, ki prihajajo za nami.
Slovenščina je nedvomno živ jezik, kot so živi drugi moderni jeziki. Živela pa bo tudi v času novih filozofij in tehnologij, če bomo Slovenci dobro znali še druge jezike, vešče in sproti prevajali iz njih, da bo slovenska beseda izražala zmeraj nove vsebine življenja vsega sveta. Pogoj, da bomo Slovenci obvladali sporazumevanje v drugih jezikih pa je temeljito poznavanje materinščine. Potem bomo lahko pričakovali, da bodo tudi slovenska dela prelita v druge jezike, ali pa bomo to storili sami. Zato vabimo druge, da nas sprejemajo, kot mi sprejemamo njih. Tako bosta misel in spoznanje slovenskega prostora sin slovenskih ljudi enakovredna sestavina združujoče se Evrope in globaliziranega sveta. To je naš cilj, pot pa vodi tudi skozi znanje jezikov, odlično znanje svojega in tujih jezikov.
Verjamem, da bo vaša uvodna konferenca za Evropsko leto jezikov 2001 k temu prispevala delež, ki ga od nje upravičeno pričakujete in pričakujemo.
|
