POTREBUJEMO "DOKTRINO" O MOŽNIH ZAVEZNIŠTVIH
Osmi posvet slovenske diplomacije

Predsedniška palača, 16. januar 2002

V nagovoru udeležencem 8. posveta slovenske diplomacije je predsednik Kučan označil delo slovenske diplomacije kot dobro, izpostavil pa je nove izzive, s katerimi se bo Slovenija soočala v spremenjeni Evropi, ko se zaključujeta dva največja evropska projekta po koncu hladne vojne, širitev zveze NATO in EU in katerih del je tudi Slovenija. "Pričakovani vstop zahteva kakovostne spremembe v organiziranosti slovenske diplomacije in samega upravljanja doma," je med drugim dejal predsednik Kučan.

Spoštovani gospod minister, ekscelence in diplomati,
najprej bi vas vse želel lepo pozdraviti, vam še enkrat zaželeti srečno ter osebno in profesionalno uspešno novo leto. Vesel sem, da se lahko tudi tokrat srečam in pogovorim z vami, ko ste po dveh dneh intenzivnega dela premislili mednarodna dogajanja ter vlogo Slovenije v Evropi in v svetu. Prepričan sem, da ste se kritično ozrli na lastno delo in se dogovorili o ciljih in nalogah, ki jih ima slovenska diplomacija v prihodnje pri uveljavljanju interesov slovenske države v Evropi in v svetu. Oboje nam kaže precej spremenjeno podobo, zahteva poseg v naša dosedanja premišljanja in nas postavlja pred številne izzive. Verjamem, da ste jih dovolj tenkočutno zaznali.

Pritrjujem tistim, ki štejejo delo slovenske diplomacije v osnovi za uspešno. Sam sem se lahko prepričal zlasti na lanskih mednarodnih srečanjih, da Slovenija takšna kot je, pri sogovornikih velja za državo, ki šteje, in ji druge, tudi velike države priznavajo verodostojnost in celo partnerstvo. So pa bile v obdobju, ki nas deli od podobnega posveta slovenske diplomacije, tudi stranpoti, napake in opuščene priložnosti. Mednje štejem tudi tista ravnanja, ki so dopuščala dvom v doslednost zunanjepolitičnih usmeritev Slovenije in v notranjepolitična soglasja o naših temeljnih zunanjepolitičnih ciljih. Razlog zanje je, vsaj po mojem, iskati v pomanjkljivi nacionalni koordinaciji in v prešibki razvidnosti zunanjepolitičnih aktivnosti različnih dejavnikov države na področju zunanje politike. Z obojim ste imeli težave tudi vi. Verjamem, da ste o tem na posvetu govorili.

Leto, v katerega smo nedavno vstopili, je leto upanja in velikih pričakovanj. To je leto, v katerem se zaključujeta dva največja evropska projekta po koncu hladne vojne. To sta novi veliki etapi širitve EU in NATO in novo notranje preurejanje obeh asociacij. To v veliki meri spreminja, vsaj v enem pomembnem delu, tudi naravo in vsebino diplomacije evropskih držav, tudi Slovenije. Vzpostavlja evropsko diplomacijo z novimi nalogami in novim poslanstvom v svetu. Temu se mora prilagoditi tudi naša diplomacija, hkrati pa mora aktivno sodelovati v oblikovanju profila nastajajoče in že delujoče evropske diplomacije, s katero Evropa aktivno vstopa v svetovna dogajanja in v dialog o najzahtevnejših vprašanjih sveta in njegovih neravnovesjih in s katero pred učinki globaliziranega sveta tudi brani svojo istovetnost in interese.

Za Slovenijo, ki je del tega procesa in ki pričakuje skorajšnje članstvo v obeh integracijah, pričakovana razširitev pomeni še veliko več. To ni le uresničevanje dveh bližnjih ciljev v mednarodnih odnosih, ki sta smiselno izpeljana iz samega nastanka naše države in sta del dolgoročne strategije uveljavljanja slovenske nacionalne države. Pomeni tudi, da bomo skupaj in enakopravno z največjimi in najbolj razvitimi evropskimi narodi ustvarjali novo Evropo. To je okolje, ki mu zgodovinsko in vrednostno pripadamo. Tako imamo prvič v zgodovini, in to že dobrih deset let po nastanku naše države, veliko priložnost, da sodelujemo v teh ambicioznih projektih, pomembnih za Evropo, za ves demokratični svet, a tudi za varno prihodnost Slovenije.

Pri tem potrebujemo trdno, racionalno, premišljeno in preudarno prepoznavanje svojih lastnih interesov, s katerimi in zaradi katerih vstopamo tako v EU in v NATO. Potrebujemo tudi »doktrino« o možnih zavezništvih. Zelo prav je, da dajemo poudarek najboljšim odnosom s sosednjimi državami, da želimo postoriti vse za t.i. evropeizacijo jugovzhodne Evrope, da smo opustili strahove o »nevarnosti« vračanja na Balkan, da želimo vzdrževati posebej dobre odnose z ZDA, ZR Nemčijo, Veliko Britanijo, Francijo in Rusijo. Pa vendar je potreben tudi premislek o možnih dolgoročnih zavezništvih in medsebojni pomoči tako v fazi priključevanja EU in NATO, kot kasneje znotraj razširjenih EU in NATA. Vsaj Višegrajska skupina in avstrijska pobuda o regionalnem sodelovanju sta dva povsem konkretna izziva, o katerih kaže premisliti in do njih opredeliti svoj interes in stališče. Tudi o nekaterih zavezništvih ali »sponzorstvih«, kot se to zdaj sodobno govori, kaže premisliti – npr. z Veliko Britanijo, ZDA, Francijo in Nemčijo, torej z državami, ki s svojimi interesi in vplivom opazujejo in odločilno vplivajo na celoten oder mednarodnega dogajanja. Slovenijo na njem sicer rade vidijo, a je zanje pomembna le toliko, kolikor znamo s svojimi pobudami, stališči in dejanji pritegniti njihovo pozornost. Pragmatična odzivanja ne zadoščajo, o čemer govore tudi pretekle izkušnje. Verjamem, da ste na letošnjih srečanjih tudi v tem pogledu prišli do trdnejših, na analize oprtih sklepov.

Pričakovano vstopanje Slovenije v EU in NATO zahteva tudi kakovostne spremembe v organiziranosti naše diplomacije, tudi samega upravljanja države doma. V Bruselj, v EU in deloma tudi v NATO se prenaša del odločanja o vitalnih interesih Slovenije, del naših suverenih funkcij, predvsem na gospodarskem in finančno monetarnem področju, vse bolj pa tudi na področju zunanje, obrambne in varnostne politike. V Bruslju bo potrebno vsakodnevno sprejemati odločitve, ki bodo za državo zavezujoče. Temu ustrezno bo morala biti organizirana ambasada v Bruslju. Imeti bo morala fiziognomijo vlade v malem, zato bo takšen moral biti tudi profil ljudi, ki bodo delali na ambasadi. Temu primerno bo morala biti organizirana vsa, še posebej evropska slovenska diplomacija. In kar je najpomembnejše, ustrezno bodo morali biti organizirani tudi organi doma, da bosta zagotovljena njihova medsebojna koordinacija in koordiniranje z Brusljem. Tega zelo pomembnega in natančnega dela se ni treba lotevati ab ovo. Imamo vzorce držav članic in imamo svojo lastno zelo pomembno izkušnjo z nekdanjim odločanjem v Beogradu. Te izkušnje lahko s pridom uporabimo tudi v razpravah o notranjih reformah EU, tudi na pripravljajoči se konvenciji, kjer bi po moji sodbi Slovenija morala imeti aktivno vlogo.

Zelo pomembno je ob tem dejstvo, da smo na pragu izvrševanja vseh pravil, ki jih sprejemamo pri našemu umeščanju v politični, kulturni, duhovni in gospodarski evropski prostor, v vsakdanjem življenju. Vse slovenske ustanove bodo prav glede tega postavljene pred zrelostni izpit. To zahteva tudi razmislek o izpopolnjevanju organiziranosti naše diplomacije, o njeni usposobitvi za nove projekte in za hitro odzivanje na spremembe. Članstvo v razvitih in kompleksnih organizacij, kot sta EU in NATO, zahteva posebno pripravo in organiziranost. Leto 2005, ko bo Slovenija predsedovala OVSE, se hitro približuje. Vse to zahteva znanje, strokovnost, drugačno organizacijo in visoko profesionalnost ljudi, ki bodo zastopali in uveljavljali slovenske interese. Verjamem, da se že pripravlja izdelava projekta, ki bo vse to upošteval in da bosta pri tem imela prednost razvoj kakovostne analitične službe in dobra zasedba na predstavništvih v odločujočih evropskih prestolnicah, na sedežih evroatlantskih organizacij in v OZN.

Pred novimi izzivi je slovenska diplomacija tudi pri uveljavljanju slovenskih gospodarskih in finančnih družb tako v evropskem gospodarskem prostoru kot drugod po svetu. Diplomatska mreža je last države, zato slovensko gospodarstvo upravičeno pričakuje, da boste imeli moči in časa tudi za gospodarsko diplomacijo, če stvari nekoliko poenostavim. Diplomatsko konzularna predstavništva imajo povsod po svetu na skrbi tudi koristi podjetij v državah, kjer nas predstavljajo. Zato naj vam ne bodo odveč potrebe slovenskih podjetij. Tam, kjer je to mogoče, jim nudite informacije, pomagajte jim pri navezovanju stikov s tujimi partnerji in jim odpirajte administrativna in vsa druga vrata, če si jih sami ne zmorejo, bodite jim v oporo, da bodo uspešna na mednarodnih tenderjih v drugih državah. Verjemite mi, podjetja vam bodo hvaležna za vse informacije, tudi o tržnih nišah, ki jih zaznavate v svojih analizah razmer v državah, v katerih nas predstavljate. Na internetu ni vsega. Tudi ne more nadomestiti pristnih človeških stikov.

Država mora varovati in krepiti nacionalno substanco, jezik, kulturo, izobraževanje, tudi visoko narodno zavest, za vse to pa potrebuje tudi močan gospodarski temelj, gospodarsko razsežnost te svoje substance. In kot vsa razvita gospodarstva se mora tudi naše krepiti z osvajanjem deleža na svetovnem, hudo konkurenčnem trgu. Pri tem potrebuje pomoč.

Slovenska diplomacija je pred novimi izzivi tudi zaradi sprememb v svetu politike, ki so se zgodili po 11. septembru 2001. Dogodki v New Yorku in Washingtonu so nas surovo opozorili, da je svet drugačen, kot je do črnega torka morda še bil videti. Spremembe se v resnici dogajajo že dalj časa, le prepoznati ali priznati jih nismo hoteli ali zmogli. Šele surov izbruh mednarodnega terorizma je zdramil tudi najbolj odgovorne države v svetu in jih prisilil h globljemu premišljanju o ključnih problemih, s katerimi se človeštvo sooča, o nevarnostih, ki lahko pripeljejo do katastrof, in o drugačni in veliko večji soodvisnosti življenja na svetu, kot je bilo v dvajsetem stoletju in prej. Prihodnost človeštva in naše civilizacije sta bolj kot kdajkoli prej v nevarnosti, če bodo gospodarski, socialni in razvojni prepadi razklali svet in izzvali spopade med civilizacijami in kulturami. Globalna odgovornost zavezuje vse nacionalne države, da se morajo vključiti v odpravljanje teh protislovij. Zato tudi premišljati o novem načinu upravljanja sveta. Živimo v času, v katerem je doktrina čistega ali celo obskurnega pragmatizma tudi v mednarodnih odnosih padla na izpitu soočanja s svetovnimi izzivi. Svet potrebuje demokratični dogovor o skupnem upravljanju in jasno vizijo o tem, kako doseči polno spoštovanje raznolikosti narodov, držav in kultur, a hkrati produktivno sodelovanje in solidarnost. To velja tako za Slovenijo kot tudi za Evropo, ki znova postaja pomemben dejavnik v današnjem multipolarnem svetu. Slovenska diplomacija se mora usposobiti tudi v tem pogledu.

Kot majhna država si gotovo ne moremo privoščiti široke in goste diplomatske mreže. Potrebujemo racionalno diplomacijo, ki je premišljeno razporejena po svetu. Mora biti zelo učinkovita ter visoko strokovna in profesionalna. Zato jo morajo predstavljati usposobljeni in profesionalni diplomati na čelu z veleposlaniki profesionalci. To moje stališče poznate. Izkušnje nas učijo, da so odgovorno izbrani pogodbeni diplomati lahko dobra, a zelo draga izjema, če svojih izkušenj in znanj po končanem mandatu v tujini ne vračajo v zunanje ministrstvo. Takšno ravnanje je potratno in predvsem kaže pomanjkanje koncepta.

Diplomacija vsake države, tudi naše, je lahko učinkovita, če ima podporo doma, v premišljeno izdelani mednarodni strategiji in poznavalskih odzivanjih na mednarodna dogajanja. Domače politično, zlasti strankarsko prizorišče ne bi smelo vplivati na delo naših predstavnikov v tujini in jih utesnjevati s strankarskimi in prestižnimi zankami. Vi zastopate koristi države. Tako ravnajte tudi tedaj, ko kak povzdignjen politični glas nadomešča argumente. Država in nacionalni interesi so prvi, zmeraj in povsod. Državne organe morate opozarjati, kadar so stališča v Ljubljani premalo jasna ali jih sploh ni, tako da ni mogoče prepoznati, kaj je interes države oziroma nacionalni interes.

Spoštovane gospe in gospodje,
ob vseh teh vprašanjih z veseljem ugotavljam, da slovenska diplomacija prispeva pomemben delež pri uveljavitvi naše države v Evropi in v svetu. Želim se vam za to zahvaliti. V tem je tudi vaš aktivni prispevek in napor. Ko smo pred bližnjima strateškima zunanjepolitičnima ciljema naše države, smo tudi pred novimi preizkušnjami in odgovornostjo. Zato tudi želim, da bi se vi, ki nas predstavljate v svetu, z njimi v celoti poistovetili in se za njih tudi kar najbolje usposobili. Želim vam veliko uspeha tudi v prihodnje.

Zahvaljujem se za vašo pozornost.