Javni nastopi

BREZ SLOVENIJE BI BILA EVROPA REVNEJŠA
Govor predsednika Kučana ob slovesu Papeža Janeza Pavla II.

Maribor, 19. maj 1996

"Verjamem, da ste se lahko prepričali: ne želimo, da bi nas nenehno obremenjevanje s preteklostjo zadrževalo na poti v prihodnost. Spominjali se je bomo in moramo se je spominjati. A ohranjali bomo tisto, kar je bilo in kar je človeka in naroda vrednega. Vaše besede nas navdajajo tudi z upanjem, da boste Vi, Vaša svetost osebno in Sveti sedež tudi v prihodnje naklonjeni prizadevanjem naše države za notranji mir in njeno uspešno umestitev v evropske povezovalne ustanove", je ob slovesu papeža Janeza Pavla II med drugim dejal predsednik Kučan.



Vaša svetost,

Trije dnevi Vašega bivanja med nami so minili kot redek trenutek v času, ki se nikoli ne ustavi. Upam si verjeti, da ste se v srečanjih s čudovitimi ljudmi Slovenije, z njenimi upravljalci, z znanstveniki in umetniki, s cerkvenimi dostojanstveniki, duhovniki in verniki prepričali, da ste ravnali prav, ko ste se odločili, da pridete med nas. Mogli ste prepoznati voljo in hrepenenje po ustvarjalni svobodi in po spoštovanju človeškega dostojanstva v slovenskih ljudeh, našo pripravljenost za skupno delo, v katerem je država v službi državljanov in v katerem odgovornost za prihodnost postaja pomembnejša od zazrtosti v preteklost. Gotovo ste prepoznali tudi bogastvo kulturne, duhovne in vsakršne različnosti naših ljudi. Kot tudi, da ima ta različnost skupne temelje, ki izhajajo iz privrženosti univerzalnim vrednotam zahodnoevropske in krščanske duhovne civilizacije.

Skrbno smo poslušali besede, ki ste jih izrekli ob prihodu in na vseh srečanjih, v Ljubljani, Postojni in tu v Mariboru. Potrdili ste nas v prepričanju, da je prava pot tista, ki poudarja skrb za prihodnost, ki v skupnem delu, v katerem ne pozablja na blaginjo in duhovno svobodo sedanjih ljudi, združuje zanjo vse sile, tudi tako, da v medsebojnem razumevanju in spoštovanju umirja spomin na neprijazno in za nekatere nepravično preteklost. Naj znova izrazim svoje trdno prepričanje, da je tako zaželena slovenska narodna sprava mogoča le ob spoštovanju pravice do različnega razumevanja resnice o tej preteklost. Do tja nas Slovence ne more popeljati odstranjevanje ene izključujoče resnice z drugo, prav tako izključujočo. Tako je tudi s sodbo o krivdah. Samo v strpnosti je mogoče tudi resnično odpuščanje za krivice, ki so si jih v nekem hudem in neprijaznem času ljudje prizadejali drug drugemu in domovini. Verjamem, da ste se lahko prepričali: ne želimo, da bi nas nenehno obremenjevanje s preteklostjo zadrževalo na poti v prihodnost. Spominjali se je bomo in moramo se je spominjati. A ohranjali bomo tisto, kar je bilo in kar je človeka in naroda vrednega.

Vaše besede nas navdajajo tudi z upanjem, da boste Vi, Vaša svetost osebno in Sveti sedež tudi v prihodnje naklonjeni prizadevanjem naše države za notranji mir in njeno uspešno umestitev v evropske povezovalne ustanove. Mi potrebujemo Evropo, smo njen del, in verjamem, da bi bila Evropa brez nas revnejša in prikrajšana za majhno, a pomembno duhovno, kulturno in gospodarsko sestavino.

Vaša svetost, hvala za obisk in naklonjenost, ki ste jo pokazali državljankam in državljanom Slovenije. Naj Vam srečanje z nami ostane v prijaznem spominu. V Sloveniji imate prijatelje! Vso srečo, vaša svetost.


 

arhivska stran