|
ČASTNI DOKTORAT - PRIZNANJE SLOVENSKI DRŽAVI OB NJENI DESETLETNICI
Pogovor za Nedeljski dnevnik
Ljubljana, 23. maj 2001
'Čez leto in pol bo v teh prostorih nov predsednik, želim mu vse dobro. Ne verjamem pa, da bo samo z novim predsednikom presežen tisti vzorec političnega razmišljanja, ki je močno značilen za slovensko politično prizorišče.... Dokler bo tako in ne bo pripravljenosti razmišljati tudi in najprej o sebi in spoštovati demokratično voljo državljanov ne glede na to, ali so se državljani opredelili drugače, kot so pričakovali posamezniki ali posamezne stranke, toliko časa bo ta vzorec ostal, je med drugim v pogovoru za Nedeljski dnevnik dejal predsednik Milan Kučan.
Protest tistih nekaj deset Slovencev, menda šestindvajset, ki so na zelenici pred Clevelandsko državno univerzo vzklikali gesla in izražali nezadovoljstvo, medtem ko so predsedniku slovenske države znotraj univerze slovesno podeljevali naziv častnega doktorja zaradi zaslug 'za uspešen preskok iz republike v komunistični Jugoslaviji v neodvisno demokracijo', je bil zgolj lepotna napaka in madež na sicer bleščeči končni podobi: Milan Kučan se je prejšnji teden iz Clevelanda vrnil kot 'dr.'. Tako kot se je za povsem nepomembno motnjo izkazalo tudi rahlo tresljanje veličastnega lestenca na stropu novinarjem dobro znanega salona v prvem nadstropju predsedniške palače na Erjavčevi, kjer je potekal ta intervju: vsega so bili krivi povsem nedolžni koraki nad njim. Predsednik je sicer hudomušno pripomnil, da prav zato novinarje ponavadi posadi bliže lestencu, v upanju, da intervju ne bo uspel, vendar na končno usodo tega pogovora to ni vplivalo. Bilo pa je vznemirljivo, to je res. Medtem ko je predsednik vsakovrstnih tresljajev tako in tako vajen.
Novinarka Marijana Vončina
Gospod predsednik, kako se boste po novem podpisovali?
KUČAN
'Tako kot doslej, z desno roko.'
Novinarka
Vajeni ste govorniških odrov, mikrofonov, množice- kaj takega pa se vam vendarle še ni zgodilo: v oblačilu in s pokrivalom diplomantov Clevelandske državne univerze ste kot častni doktor nagovorili množico v dvorani. Vam je srce hitreje utripalo? Kaj tako priznanje pomeni človeku, ki je v svojem življenju dosegel marsikaj, od najbolj laskavih priznanj do precej nizkih udarcev?
KUČAN
'Najprej sem bil zelo presenečen, ko so mi sporočili novico, ker nisem vajen takih osebnih priznanj. Politika je bila zame vedno kolektivno dejanje in če je bilo treba govoriti o dosežkih, sem to razumel kot uspeh celotne ekipe, v kateri pač vsakdo prispeva svoj delež, kolikor zmore in kolikor odgovornosti lahko nosi. Kadar je šlo za odgovornost, sem jo bil vedno pripravljen nositi sam. Lažje mi je bilo, ko sem dobil obrazložitev. Razumel sem jo predvsem kot priznanje slovenski državi ob njeni desetletnici za vse, kar je dosegla tako v pripravah na osamosvojitev, s plebiscitom, v osamosvojitveni vojni in prizadevanjih za mednarodno priznanje, kot tudi za vse tisto, kar je z razmeroma velikim političnim soglasjem dosegla potem. Izredno sem počaščen, da sem v tem velikem dogajanju lahko sodeloval in prispeval , kar sem mogel.
Imel pa sem v Clevelandu veliko tremo. V dvorani je bilo dvanajst tisoč ljudi, skoraj dva tisoč študentov, ki so jim podelili diplome. Težko sem obvladoval svoj glas, ko sem se zahvaljeval za priznanje. Zavedal sem se, da v dvorani ne vidijo samo človeka, ki je to priznanje dobil, ampak tudi državo, ki jo je ob branju obrazložitve predstavljal. No, bil sem tudi vesel tega priznanja, zakaj bi ne bil iskren. Bilo je eno redkih, ki sem jih v desetih letih dobil.'
Novinarka
Ali niste pravzaprav v Clevelandu doživeli Slovenije v malem? Medtem ko so vam nekateri čestitali in bili ponosni na predsednika, ki ima zasluge za to, da je Slovenija 'otok stabilnosti, svetilnik in vzor za celotno jugovzhodno Evropo', kot je bilo rečeno v obrazložitvi ob podelitvi častnega doktorata, so nekateri protestirali:'Tovariš Kučan, ki nikoli ni obsodil komunizma in še naprej deluje pod starimi imeni… Zaradi ravnanja z opozicijo, s Peterletom, Janšo, Bajukom in nadškofom Rodetom…' ; in kot so pokazale fotografije in televizijski posnetki, so že majhni otroci nosili napise: 'Goodbye Kučan!' – v stilu dobro znanega 'Go home!' Če zadevo prenesemo na domača tla: medtem ko vas javnomnenjske ankete in kazalci priljubljenosti vseh deset let postavljajo na prvo mesto, kot osebnost leta, kot človeka leta in tako dalje, ste za nekatere simbol preteklosti v novi preobleki, človek iz ozadja, ki drži vse nitke v rokah. Kako ste torej sebe in Slovenijo doživeli v Clevelandu?
KUČAN
'Morda je res na tem nekaj resnice, da je Cleveland Slovenija v malem, vendar samo v strogo politično polariziranem smislu. Razmere pa se spreminjajo tudi tam in vse manj je ljudi, ki so zazrti samo v preteklost in ki v njej nenehno iščejo opravičila za svoje nekdanje napačne opredelitve in zmotna dejanja. O preteklosti je po moje smiselno razmišljati , da bi preverjali trdnost temeljev svoje poti, dobra in slaba dejanja, ki so določila sedanjost in da bi vedeli, na kaj se lahko opremo pri iskanju odgovorov na vprašanja, ki jih postavlja prihodnost. Samo tako je zgodovina lahko učiteljica življenja. Te vloge pa ne more opravljati, če o preteklosti razmišljamo zato, da bi grehi mrtvih očetov določali življenje sinov. Tudi ne, če mislimo, da je prihodnost možna samo kot maščevalnost. Tega je na žalost v Sloveniji zelo veliko. No, vsekakor mislim, da je častni doktorat tako ugledne univerze, kot je Cleveland State University, velika večina tam živečih uglednih in uspešnih Slovencev doživljala podobno kot jaz, kot priznanje Sloveniji in s ponosom. Zelo sem bil vesel čestitk uglednežev kot so senator George Voinovich, Charles Ipavec, Avgust Pust, Robert Tomšič, Pollansek. Kot sem pozneje zvedel, so bili med njimi tudi pobudniki predloga univerzi, da mi podeli to priznanje. Vesel sem tega. Res pa je tudi kar pravite, da sem v življenju doživel veliko nizkih udarcev.
Novinarka
Če bi se zgodilo, da bi vam recimo ljubljanska univerza podelila častni doktorat, bi bil odmev skoraj zagotovo tak:'Kučanovi ljudje…' Kako to, da se imidž 'Kučanov, Nekučanov človek' tako vztrajno in zakaj? Kako vi razumete te očitke?
KUČAN
'To je ena od razvad slovenske politike, ki deli ljudi, v tem primeru na Kučanove in Nekučanove, pa tudi sicer. To počno tisti politiki, ki niso sposobni s svojimi stališči in dejanji, pogosto tudi s svojimi izsiljevanji prepričati in pridobiti ljudi. Zato jih preprosto označijo, izključijo in izobčijo. Tako so v antiki označevali sužnje in hudodelce s tem, da so jim vžgali pečat na čelo. S tem želijo ljudem vzeti verodostojnost, avtoriteto in moralno integriteto. To naj bi bilo dovolj, argumenti potem niso potrebni. Kakšen pa je uspeh takega početja, se vidi po izidih na volitvah, ki so v demokraciji ključno merilo presojanja verodostojnosti človeka in politike.' Nad tem bi se "proizvajalcem" teh delitev kazalo zamisliti.
Novinarka
Kakšen je pravzaprav vaš vpliv, ki mu nekateri pripisujejo tako velik pomen, medtem ko vam ustava pravzaprav daje zelo malo pooblastil ?
KUČAN
'Sam tega vpliva ne merim, je pa po ustavnih pooblastilih formalno majhen. Edino sredstvo, ki mi pri iskanju podpore za svoja stališča pri državljanih ostane, je javna beseda. Zato se mi dostikrat skuša zožiti prostor zanjo. Od tod tudi znana krilatica o mojem sodelovanju na "pasjih procesijah". Javne prireditve so pač priložnosti, da pridem med ljudi in v neposreden stik z njimi z neposredno besedo. Kdorkoli že bo na mestu predsednika države v prihodnje – ne verjamem, da bo imel veliko drugačnih možnosti. Na razpolago bo imel ista skromna politična orodja, kot jih imam jaz. Vprašanje je le, kako jih bo uporabljal. To je pač tista razlika, ki jo v politiko vnaša posameznik.'
Novinarka
Občutite, kako omejena je vaša moč?
KUČAN
'Tega ne občutim. Čutim pa, da je moja javna beseda odmevna, če pride do ljudi. Sledijo ji takojšnje reakcije, tudi zelo enostranske interpretacije – po načelu, da iz človeka najprej narediš "zamorca", da ga potem lahko 'žajfaš'. Tisto, česar v politiki ne maram, so laž, sprenevedanje in potvarjanje ne samo dejstev, ampak tudi besed, pokvarjenost in neumnost.'
Novinarka
Tudi predsednik Drnovšek je iz 'stare garde' in s kratkotrajno prekinitvijo na položaju predsednika vlade vseh deset let, pa vendar ni slišati očitkov :'Drnovškov človek...' Kako to, da vas tako močno spremljajo sence preteklosti? Je to strah pred vami, pred tako prijaznim človekom, ki mu ne pade krona z glave, če prvi pozdravi planince na hribovskih poteh, ste komu trn v peti, je vse skupaj umetno ustvarjeno in gojeno, ali pa ima zadeva ozadje, ki ga široka javnost ne pozna?
KUČAN
'Stališča predsednika države so vedno izpostavljena. V politiki tudi sicer štejejo predvsem stališča in opredelitve. Dokler ni opredelitev in jasnih stališč, človek v politiki nikogar ne moti. Vsi si ga lahko lastijo in se razvrščajo za njim. Tisti hip, ko pa je stališče jasno, se začno opredeljevanja do stališča in do tistega, ki se je opredelil. Jaz sem človek, ki se opredeljuje in do mojih stališč se je mogoče opredeljevati, tudi po vzorcu naših političnih razvad, "Kučanovo stališče, Kučanov človek."
Novinarka
Ste si res prizadevali, da bi ob sedanjem obisku v Clevelandu prestopili prag Bele hiše?
KUČAN
''Kadar je interes države, da se njeni najvišji predstavniki srečajo z vodilnimi predstavniki drugih držav, za to poskrbita diplomacija in vlada, ki to diplomacijo usmerja. Država in državni interesi niso "zasebna" last in tudi ne last stranke. Sicer pa vse ob svojem času in na pravem kraju.'
Novinarka
Zdi se, da so sence preteklosti,bolečine in rane slovenskega naroda neizbrisno ostale na narodovi duši. Kaj vam je glede tega povedal Cleveland?
KUČAN
'Mislim, da ni evropskega naroda, ki ne bi imel ran iz preteklosti. Vprašanje je samo, koliko so posamezni narodi po vseh preizkušnjah v zgodovini zreli in državotvorni. Poglejte na primer Poljake, ki imajo v svoji zgodovini dovolj razlogov, da lahko govorijo o ranah preteklosti: z njimi živijo in v notranjem življenju države ta ranjenost prihaja do izraza. Ampak – če malo poenostavim – ni ga Poljaka, ki takrat, ko gre za interese Poljske, ne bi bil Poljak. Še posebej pa ne poznam poljskega politika, ki bi ne ravnal kot Poljak, ko gre za Poljsko. Tudi ne vem, da bi Poljaki podpisovali peticije, naj Poljska ne bi bila sprejeta v Nato ali v EU, kot to počnejo nekateri Slovenci in tudi nekateri slovenski politiki. Temu preprosto rečem pomanjkanje državotvornosti in ponosa. Imamo državo. V desetih letih smo po moji sodbi zelo veliko dosegli. Državotvorna zavest in zavest nasploh pa se oblikuje počasi. Dozorevala bo z nami in tudi še z naslednjimi rodovi.'
Novinarka
Nekega dne, to se ve, se boste pač poslovili, prišel bo nov predsednik, kdorkoli bo že. Mislite, da se bodo nekatere 'sence' zaradi tega porazgubile, ali pa bodo rane ostale odprte še naprej, ne glede na to, kdo bo na čelu države?
KUČAN
'Čez leto in pol bo v teh prostorih nov predsednik, želim mu vse dobro. Ne verjamem pa, da bo samo z novim predsednikom presežen tisti vzorec političnega razmišljanja, ki je močno značilen za slovensko politično prizorišče. Mislim na vzorec, ki vzroke in razloge za svoj neuspeh išče zunaj sebe, v ravnanjih drugih, v zarotah, v "Organizacijah", skratka povsod razen v svojem lastnem ravnanju, stališčih in opredelitvah, v svojih zmotah in napakah. Dokler bo tako in ne bo pripravljenosti razmišljati tudi in najprej o sebi in spoštovati demokratično voljo državljanov ne glede na to, ali so se državljani opredelili drugače, kot so pričakovali posamezniki ali posamezne stranke, toliko časa bo ta vzorec ostal. Ne ustvarja in ne odpravlja ga predsednik države. Je pa ta vzorec za avtoriteto demokracije, države in njenih institucij škodljiv. Mislim, da je še vedno veliko vzvišenega, celo ošabnega odnosa do državljanov, ki se prepoznava v trditvah, da ljudje "niso zreli za demokracijo", "da imajo oprane možgane" že od prej – čeprav gre za povsem nove generacije, ki neposrednega stika s prejšnjim režimom niso imele; in da jih je treba tako rekoč na silo "popeljati v raj", ki pa ga poznajo in imajo v posesti samo posamezniki in posamezne stranke. Tega vzorca političnega obnašanja z zamenjavo na mestu predsednika države zagotovo ne bo mogoče preseči. Moteč je v tem vzorcu vsakdo, ki se ni pripravljen "podrediti".'
Novinarka
Zdi se, da so nekatere vaše javno izrečene besede v zadnjem času naletele na nerazumevanje in težave – ali pa ste si težave nakopali sami.Kako to, recimo, da ste kritiko Slovenske vojske, ki je bila vse prej kot nekaj medlih besed, izrekli javno, na tiskovni konferenci, in ne za zaprtimi vrati, ko je vendar jasno, da gre za bojno pripravljenost in nacionalno varnost države?
KUČAN
''Trije razlogi so bili, zaradi katerih letošnje poročanje o bojni pripravljenosti Slovenske vojske ni bilo zgolj formalnost, in to sem na tiskovni konferenci tudi povedal. Najkrajše je to dejstvo, da bomo letos praznovali 10-letnico slovenske države in s tem tudi 10 let preoblikovanja slovenske vojske iz nekdanje teritorialne obrambe, dalje dejstvo, da Slovenija prihodnje leto v Pragi pričakuje povabilo za včlanitev v NATO; pri čemer je sposobnost države prispevati k okrepitvi obrambne sposobnosti zavezništva eno ključnih meril in končno dejstvo, da imata MORS in Slovenska vojska novo, s preteklimi dogajanji neobremenjeno vodstvo. Kako je potem to kritiko kdo hotel razumeti, osebno ali ne, je njegova stvar. Meni je šlo za oceno razmer in za njihovo izboljšanje.'
Novinarka
Če bi kritiko izrekli drugače, recimo za zaprtimi vrati, bi se besede porazgubile in bile brez odmeva?
KUČAN
''Ne da ga ne bi imele, ampak ga doslej tudi niso imele. Tudi ni bilo prvič. Vsako leto so bile ob poročanju o bojni pripravljenosti moje besede približno enako kritične. Zakaj sem jo tokrat povedal javno, sem utemeljil. Mislim namreč, da so stanje nacionalne varnosti, obramba države in razmere v Slovenski vojski zadeve, ki so preveč resne, da bi bile lahko v rokah le nekaj ljudi, stranke ali ministrstva, in da je to zagotovo vprašanje, ki mora zanimati vse državljane. Zlasti ker je vstop v NATO javna politična zadeva vseh nas, usposobljenost vojske pa v tej zadnji fazi pred pričakovanim povabilom odločilni kriterij. Ni pa to stanje nič alarmantno, to moram povedati. Interpretacije so bile tiste, ki so ustvarile vtis, da je stanje alarmantno.'
Novinarka
Ne gre samo za tak vtis, gospod predsednik, ampak tudi drugačen. S svojimi besedami ste direktno izzvali nekdanjega obrambnega ministra Janeza Janšo in vtis, ki je sledil, je bil pač tak, da sta si dva politika ob pomoči tiskovnih konferenc tako rekočna odprti sceni skočila v lase. Temu pravite napačne interpretacije?
KUČAN
'Ne vem, da bi si s kom skakal v lase. Dostikrat sem povedal, da nimam ne z bivšim obrambnim ministrom in ne s kom drugim v slovenski politiki nikakršnega konflikta. Govorim o stvareh in ne o ljudeh. Žal pa se v slovenski politiki prepogosto kažeta razmeroma nizka politična kultura in neprijazno medsebojno komuniciranje. Besede o stvareh se praviloma sprevržejo v besede o ljudeh, o krivdi, ne-krivdi, prestižu, zaslugah, ne-zaslugah. Na slovenskem političnem prizorišču je to kaj lahko predstavljati kot spor dveh ljudi. Je tudi precej nenaporno in zelo poenostavi stvari. Resni ljudje, strokovnjaki, v tak 'spor' nočejo vstopiti, nočejo biti "od tega" ali "od onega", tudi ne Kučanovi ali Nekučanovi. Zato se v razpravo ne vključijo, čeprav gre za resna vprašanja, ki zahtevajo tudi ali celo predvsem strokovne argumente. To je za državo zelo slabo. Nekateri problemi se prav zato ne rešujejo, kar hromi učinkovitost države. Njena podoba je zato manj prijazna in njeno služenje ljudem zato manj učinkovito. Sam sem svoja stališča pripravljen vselej zagovarjati. Pripravljen sem jih ob argumentih tudi spremeniti. Nisem pa se pripravljen odzivati na prirejanje ali potvarjanje mojih stališč. Taka polemika bi ne služila ničemur. Vse, kar sem rekel ob letošnjem poročanju Generalštaba Slovenske vojske, sem rekel javno in je objavljeno tudi na spletni strani. Sicer pa ni nihče gospodar interpretacij. Z javno besedo je pač tako, da v trenutku, ko zapusti usta človeka, ni več njegova last.'
Novinarka
Se strinjate z oceno, da se je vojska spremenila v karikaturo ?
KUČAN
'Ne. To je daleč od resnice in to ni moja ocena. V Slovenski vojski je veliko ljudi, večina, ki so vestno in po svojih najboljših močeh in znanju opravljali svoje naloge. Problem je v tem, kako vojsko vodijo in usmerjajo tisti, ki so v prvi vrsti odgovorni zanjo. In ali so bile usmeritve podvržene pogostim spremembam in zakaj. Vojska v demokratični državi si usmeritev za svoj razvoj, strukturo, obseg in usposabljanje ne postavlja sama. Da pa je ena temeljnih slabosti Slovenske vojske kadrovska politika, ne skrivam. Gre za to, ali so ljudje v vojski in na Ministrstvu za obrambo zaposlovali na podlagi svojih strokovnih sposobnosti in kvalifikacij ali zaradi drugih kvalitet, zaslug, pripadnosti, zvestobe.'
Novinarka
Eno drobno vprašanje v zvezi s tem. Izginotje majorja Trohe, pred dobrim mesecem ste se že dotaknili v Studiu ob 17. Zdaj je toliko in toliko časa minilo in spet beremo, da ni nobenega odgovora. Vam smem že mimogrede postaviti to vprašanje? Kako je možen tak molk? Ali se kaj dogaja v ozadju, pa javnost morda ne ve?
KUČAN
'Še vedno nepojasnjeno izginotje majorja Trohe je slabo spričevalo za državo, za njene pristojne službe. Dandanes je težko pristati na to, da človek preprosto izgine brez sledu. Žal ni mogoče odmisliti tudi domneve, da ni izginil po svoji volji. V tem primeru se pač kaže povprašati najprej, kdo bi imel interes, da major Troha izgine in utihne, kam so bile usmerjene njegove kritične besede. Verjamem, da tako ravnajo v slovenski policiji, čeprav ne vem, kako poteka preiskava in kdo je z njenim potekom seznanjen. To velja tudi za preiskavo v zvezi z izginotjem orožja iz vojašnice v Postojni in za grobo nasilje nad novinarjem Petkom. Molk o teh vprašanjih ne koristi nikomur.'
Novinarka
Gospod predsednik, kaj imate v mislih, ko govorite o aroganci oblasti?
KUČAN
'Da oblast hitro pokvari ljudi in da je ta nevarnost toliko večja, kolikor večja in absolutna je oblast. Tudi v razmerah, ko ima koalicija možnost, da odloča o stvareh, pomembnih za vse nas, s preglasovanjem in se zato ne trudi da bi ljudi prepričala o utemeljenosti svojih odločitev in zanje poiskala zavezništva v javnem mnenju. Na primer članstvo v Evropski uniji: vlada je brez dvoma vložila veliko truda in pritegnila širok krog strokovnjakov k oblikovanju pogajalskih izhodišč. Lahko si jih ogledate tudi na internetnih straneh. Toda na koncu bodo o vstopu v Evropsko unijo vendarle odločali državljani. Ni dovolj reči, naj si tisti, ki jih to zanima, preberejo na internetnih straneh. Treba se je potruditi, da bo prav vsakdo v državi lahko vedel, kaj čaka njega osebno, ko bo Slovenija stopila v Unijo. To je odgovoren in nearoganten odnos do državljanov. Navsezadnje je res, da ni nikjer izrecno zapisano, da je referendum o članstvu Slovenije v EU obvezen. Toda resnično demokratična oblast bi tako odločitev prepustila državljanom in s tem njihovi sodbi izpostavila tudi svoje delo. Zato bi se tudi zavzemala za njihovo podporo, se trudila za naklonjenost javnega mnenja. Lahko je "vladati" z zavestjo, da imaš večino, s katero lahko na koncu odločiš, toda prav takrat je lahko biti tudi "velikodušen" in se truditi za to, da so odločitve v sozvočju z večinsko opredelitvijo državljanov. Njihovo podcenjevanje je to, kar mislim z aroganco oblasti.'
Novinarka
Javnomnenjska podpora članstvu ni najbolj prepričljiva. Ali kot je napisal komentator ankete v marcu:Najprej v Zgornji Kašelj, potem v Bruselj. Še več zapletov je okoli Nata. Kako bi prepričali dvomljivce, vse tiste¸ ki čutijo nelagodnost in strah, da je Nato za nas res edini izhod?
KUČAN
'Če bi junija l99l vprašali ljudi, ali so za vstop Slovenije v Nato , bi bil odgovor prepričljiv:da. Odgovor , kako zagotoviti varnost in obrambo , pa seveda ne more biti odvisen od tega, ali smo trenutno soočeni z neposredno nevarnostjo ali ne, misliti je treba naprej. Lahko so pomisleki in ugovori, nekaj pa je vendarle treba vedeti: da danes nikjer ni možno dobiti vstopnice za nobeno mednarodno organizacijo ali integracijo s pričakovanjem, da je to "enosmerna cesta", ki bo zadovoljila samo interese države, da pa za to ne bo potrebno ničesar "plačati". Ne moreš samo dobiti, moraš tudi nekaj dati. Vedno sem zaupal v treznost razmisleka Slovencev, v zdrav razum. Navsezadnje se bodo tudi ob tem vprašali, ali je sploh kakšna druga možnost. No, druga možnost vedno je, toda ali je boljša od te? Ta hip pa niti glede na stanje v svetu niti v Evropi ni boljše varnostne in razvojne alternative kot sta EU in Nato.'
Novinarka
Ankete ob obletnici smrti predsednika Tita so pokazale nostalgijo ne tako zanemarljivo majhnega števila ljudi po federativni Jugoslaviji,nekdanji 'jugi'. Kaj mislite o tem' oziroma – če sem malo patetična: kako vam je pri srcu ob tem? So se sanje , ki so bile pred desetimi leti tako prepričljive in močne, razblinile?
KUČAN
'Mislim, da so se razmišljanja Slovencev do življenja v nekdanji Jugoslaviji in do Balkana normalizirala, da imajo manj čustvenih nabojev in več racionalnega. Javno mnenje se da povzeti približno tako, da v preteklosti ni bilo vse dobro in tudi ne slabo. Za mene je dosti bolj ohrabrujoč podatek, da bi danes še vedno večina državljanov Slovenije želela živeti prav v tej slovenski državi z vsemi njenimi dobrimi in tudi slabimi lastnostmi. Razlog za nostalgično razmišljanje, da je bilo včasih bolje – če seveda odmislim dejstvo, da si na srečo človeški spomin zapomni le dobre stvari in razen pri redkih ljudeh slabe pozablja – je po mojem mnenju povezan s položajem, kakršnega ima danes posameznik glede na njegova pričakovanja ob nastanku slovenske države. Gotovo je socialni položaj nekaterih, predvsem tistih štirinajst odstotkov Slovencev, ki živijo na robu tako imenovane statistične bede, pomemben podatek za socialno politiko države in politično premišljevanje o podobi države v očeh ljudi. Tak podatek sam po sebi govori o tem, da so nekateri ljudje zaradi tranzicije in prehodnih procesov zlasti zaradi lastninjena, zašli v slabši položaj, mnogi brez svoje krivde. Zato je eden od problemov te države njena razvojna usmeritev in počasno ustvarjanje pogojev za nastajanje novih delovnih mest, tudi z večjo odprtostjo do dotoka tujega kapitala in projektov, ki zaposlujejo naše ljudi. Prav ta strah pred tujim kapitalom je ena od slovenskih značilnosti, ki je z zgodovinskega stališča morda lahko razumljiva, je pa velika ovira razvojnemu zagonu države. Naj spomnim samo na pobudo švedsko-švicarskega koncerna ABB glede prevzema Litostroja in razvojne perspektive, ki bi jo to odprlo. Nikoli se ni zastavilo vprašanje, kaj je povzročilo propad tega projekta in odgovornosti za to.'
Novinarka
Boste šli na referendum l7.junija?
KUČAN
'Seveda, to je moja državljanska pravica.'
Novinarka
Spremljate polemike?
KUČAN
'Spremljam, spremljam, saj jih moram, pa bi raje videl, da jih ne bi bilo in da tudi tega referenduma ne bi bilo.Moje trdno prepričanje je,da strokovna vprašanja in vprašanja etike niso 'predmet' za odločanje na referendumu. V stanju slovenskega političnega duha se je pač treba izogibati vsemu, kar lahko služi obnavljanju in poglabljanju političnih konfrontacij in ideoloških delitev Slovencev na dva strogo ločena in na spopad pripravljena miselna in vrednostna svetova. Ta referendum pa služi prav temu . Na koncu sploh ne bo več pomembno, o čem se odloča, ampak samo še to, kdo bo v političnem smislu kaj dobil ali izgubil. Po nemarnem bo ta demokratični institut izrabljen za delitev ljudi ob vprašanjih, ki jih ne čutijo kot svoj problem. Vendar pa prav ta referendumska pobuda opozarja, kako zelo je treba biti občutljiv, kadar gre za odločitve, ki po svojih posledicah lahko pomenijo poseg v pravico posameznika, kajti omejitev pravice za posameznika je omejitev pravice za vse nas. S tem prepričanjem bom šel na referendum.'
Novinarka
Tako globoko ste vpeti v življenje te države, da je težko verjeti v vašo politično upokojitev; da bi vodili vnuka za roko: 'Vidiš,Fedja…' Razmišljate kaj o tem?
KUČAN
'Leta 2003 bom izpolnil pogoje za upokojitev. Res pa je, da sem tako vpet v življenje te države, da čiste politične upokojitve zagotovo ne bo. Tako imenovana službena mi pritiče.'
Novinarka
Še kaj o teh načrtih?
KUČAN
'Ko jih bom imel dovolj izdelane, vam jih bom razkril.'
Novinarka
Bi prevzeli, kot je slišati nekaj o tem, del stranke LDS ?
KUČAN
'Obstaja prekmurski pregovor, ki se v prevodu glasi: v malem mestu se veliko sliši, v velikem se veliko zgodi. Sliši se marsikaj, kar mnogi ne bi radi slišali, pa vseeno govorijo, da preverijo odmev na govorice.'
Novinarka
Koga bi radi videli kot svojega naslednika?
KUČAN
'Pravzaprav je nepomembno, koga bi jaz sam osebno rad videl na tem mestu. O tem, koga želijo videti državljani, pa bodo odločali na volitvah. Kdorkoli že bo izvoljen, mu bo treba zaradi ljudske volje, ki bo stala za izvolitvijo, dati vso legitimnost in podporo. Ta legitimnost je v Sloveniji slabost. Še vedno je pri nekaterih živa miselnost, če ni izvoljen človek, ki je "po moji volji", je izvolitev nelegitimna, je "jaz ne priznam"… oz. "ta država bo po moji podobi – ali pa je ne bo". To je ena od lekcij iz demokracije in državotvornosti, ki jo bo morala slovenska politika do konca šele osvojiti.'
Novinarka
Vam je bilo kdaj žal, da ste toliko časa posvetili politiki?
KUČAN
'Navsezadnje je vsak politik tudi človek in ima pravico razmišljati tudi o tem, ali se je odločil prav ali ne. Ampak taka razmišljanja ne pomagajo veliko. Delo je treba opravljati odgovorno, kolikor zmoreš. Moja osnovna misel je še vedno naravnana tako in ne v premišljanje, ali je prav, da sem se odločil za politiko.'
Novinarka
Taka vprašanja so seveda zelo intimna in zasebna. Kljub temu vas bom vprašala: je kaj, kar bi danes naredili drugače, kot ste?
KUČAN
'Vedno so tudi stvari, ko jih človek pozneje, ko vidi posledice, najbrž ne bi še enkrat ponovil na enak način. Saj poznate pregovor: če bi bil vedež, ne bi bil revež. Kar pa zadeva moje temeljne odločitve, še posebej tiste, ki so imele vpliv na druge ljudi, nekatere tudi na nacionalno skupnost in državo, mislim, da ni nobene, za katero bi rekel, da bi se danes odločil drugače kot takrat.'
Novinarka
Kakšen dedek ste? Imate dovolj časa za vnuka?
KUČAN
'Zagotovo ne dovolj, čeprav je še dojenček. V zvezi z mojim vnukom pa se mi odpira druga misel: zaradi svojega dela sem imel zelo malo časa za družino in najbrž nisem bil najboljši oče svojima otrokoma in to bi rad v razmerju do vnuka popravil.'
Novinarka
Se odpira nov svet?
KUČAN
'Prav gotovo. Nov svet, nova čustva, novo obdobje življenja. Navsezadnje pravijo, da se pri šestdesetih začenja tretje obdobje, ki je lahko čisto lepo zanimivo in lepo.'
Novinarka
Kako to, da je po desetih letih Slovenija še vedno tako slabo prepoznavna, da jo na primer prebivalci Evropske unije največkrat zamenjajo s Slovaško ?
KUČAN
'Slovenija je nova država in deset let za življenje države ni veliko. Večina odraslih prebivalcev Evrope nosi v svojem zgodovinskem spominu še vedno geopolitični zemljevid, na katerem je vrisana Jugoslavija. Poleg tega je današnje omenjanje Jugoslavije povezano z nevarnostmi za mir in varnost Evrope in za blaginjo ljudi. Srečanje ameriškega in ruskega predsednika pri nas bo v očeh mnogih spremenilo predstavo o Sloveniji in prispevalo k njeni prepoznavnosti v svetu. Tako kot se je to zgodilo tudi ob obisku predsednika Clintona v Ljubljani. Zdaj pa zadevo obrnimo: koliko Slovencev zna našteti vse države, ki sestavljajo ZDA – da ne govorim o državah na afriški celini.
Vsekakor pa je to problem, ki se mu da streči na več načinov. Z ambicijo, da mora biti Slovenija z vsemi svojimi dosežki boljša od povprečja, z načrtno in ambiciozno promocijo Slovenije, ki se ne zadovolji z ugotovitvijo, da slovenski športniki naredijo več za promocijo države kot politika, in z aktivnimi stališči do vprašanj, ki so danes temeljna za človeštvo.
Gre za širša vprašanja, ki pa pomenijo velik odmik od pragmatičnosti politike, kakršno kaže slovenska država in ki jo bolj ali manj kaže tudi vsa Evropa, ker se preveč ukvarja samo s tem, kar "na jedilnik" prinese življenje, premalo pa z vprašanjem, ki je za prihodnost čedalje bolj pereče: kaj hočemo s svojim življenjem in kakšna je naša odgovornost za življenje na zemlji sploh.'
Novinarka
Zdi se, da je strankarsko prizorišče trenutno do dolgočasnosti predvidljivo. Ampak če potegnete črto pod obdobjem desetih let – kako ga vidite ?
KUČAN
'Bila so obdobja velike zrelosti, politične odgovornosti in sodelovanja strank, potem pa je koalicija skupnih nacionalnih ciljev popustila in v ospredje so prihajali drugačni, zlasti ideološki interesi strank z "bojem vseh proti vsem". Zato ni moglo priti do tistega soglasja, ki bi dalo odgovor na vprašanje, kaj hočemo s svojo državo. Ne mislim, da mora pestrost političnih programov in opredelitev slovenskih strank zamenjati sivina enotnosti – to bi bilo nasilje nad ljudmi in v nasprotju s samo logiko življenja, ki je preveč pestro, da bi se ga dalo spraviti v en sam kalup. Toda pri tem, kar naj bi bilo nacionalni, državni interes, bi morala prevladati strpen dialog in zavest, kaj je za vse nas dolgoročnega pomena.
Nič se ne da prehitevati. Vendar, če pogledate politične programe strank, pri bistvenih vprašanjih ni velikih razlik, tako da si celo stranke z desne na levo in z leve na desno očitajo, kdo je od koga kaj prepisoval. Kje je potem ključno vprašanje? Kadar zmanjka znanja, argumentov, volje za razpravo o stvareh, tudi o tistih, ki zadevajo našo prihodnost, kadar zmanjka predlogov, po katerih bi ljudje prepoznavali stranke, se za točko razlikovanja uporabi preteklost. V odnosu do nje pa so razlike. Ta delitev me skrbi in seveda vsi tisti negativni pojavi, ki jih poznamo kot strankokracijo, vključno s klientelizmom, ki je za Slovenijo najbolj poguben, ker v kadrovski politiki merilo strankarske zvestobe zamenja merilo strokovnosti.'
|
