|
IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE NAJ RODI NOVE UPORABNE RAZVOJNE IDEJE
Pogovor s predsednikom Milan Kučanom na Kanalu 10
Murska Sobota, 20. februar 2001
Predsednik Milan Kučan na regionalni TV Kanal 10 v Murski Soboti o razvoju Prekmurja, pomenu izobraževalnega središča v Rakičanu, o gradnji porodnišnice in študijske knjižnice ter o aktualnih temah - o prebežnikih in azilantih ter izvolitvi varuha človekovih pravic.
Novinarka Bigita Bavčar
Spoštovane gledalke in gledalci, dobrodošel predsednik države, naš Milan Kučan. Spet Pomurec leta, nocoj vam bodo vročili priznanje v okvirute prireditve. Gotovo ga sprejemate s prijetnimi občutji.
MILAN KUČAN
Vesel sem ga kot vsa leta poprej, ko sem ga dobil. Dobiti priznanje na lastnih tleh je vendarle največ vredno.
Novinarka
Novica dneva danes je bila, pravzaprav izbor oz. vaš predlog varuha človekovih pravic. Lahko še besedo o tem.
MILAN KUČAN
Res sem se danes odločil, po dodatnih posvetovanjih s poslanskimi skupinami o tem, kdo od možnih kandidatov za pomembno družbeno funkcijo bi lahko računal s potrebno dvotretjinsko večino, torej z najmanj 60. glasovi poslancev. Mislim, da je bilo vredno vložiti ta dodatni napor. Po začetni drži strank, ki so predvsem trdno vztrajale pri svojih predlogih ali, če smemo uporabiti tujko, pri svojih favoritih, in niso kazale posebne pripravljenosti ali natančno rečeno, nikakršne pripravljenosti, da bi podprle predloge oziroma favorite drugih strank, je postalo očitno, da lahko s podporo računajo samo kandidati, ki ustrezajo vsem kriterijem, tudi mojemu osebnemu videnju te funkcije, ki niso vezani na strankarske programe in aktivnosti. Dva taka predloga sta včeraj že bila predmet razprave, odvetnik Stupan, ki je danes umaknil svojo kandidaturo, in sociolog Hanžek, ki je že včeraj imel pravzaprav največjo podporo. Danes sta ga podprli še poslanski skupini Nove Slovenije in SDS. Teoretično to pomeni, da ima zagotovljenih 82 glasov. Neposredne podpore ali zagotovljene podpore ljudske stranke - krščanske demokracije nima. To seveda pomeni visoko stopnjo soglasja, kakršno bi človek želel, ko gre za tiste funkcije v državi, ki so izrazito v funkciji interesa in pravic ljudi, ki so prikrajšani, vsaj po svoji sodbi, s postopki državnih ali drugih oblastnih organov.
Novinarka
Je bil to razlog, da smo vas pričakovali v Rakičanu, pa je prispelo sporočilo. Prebrali so pismo.
MILAN KUČAN
Na žalost. Z velikim veseljem sem pričakoval otvoritev izobraževalnega centra v prenovljeni graščini v Rakičanu. Žal so se ta posvetovanja in usklajevanja podaljšala, tako da mi ni preostalo drugega, kot da sem na hitro napisal in poslal pismo s prošnjo, da ga tam preberejo.
Novinarka
Če sem prav razumela je poanta, da torej dobi ta grad namembnost z znanjem in tem, da ponovno oživi in sprašujem v tej smeri, ker po tistem, ko smo vam pazljivo prisluhnili, ko ste govorili gospodarstvenikom in politikom te regije, takrat pred volitvami, ko so se vsi zbrali v murskosoboški dvorani, je bilo tudi povedano, da bi morali tu doma, tudi z zaposlovanjem mladih se truditi skupaj, da bi prišli s tistega 12. na 5 mesto s potencialom, ki moram reči, ga tudi pogrešamo.
MILAN KUČAN
Vsekakor mislim, da je v obnovo te prelepe Rakičanske graščine bilo vloženo veliko truda in seveda tudi sredstev. Ampak zidovi sami ne pomenijo veliko, če nimajo ustrezne vsebine. Mislim, da je posrečena ta zamisel, da se skupaj z Regionalno razvojno agencijo in kmetijsko šolo zasnuje izobraževalni center z ambicijo, morebiti niti ne tako skrito, da dobi tudi Pomurje prvo visokošolsko ustanovo. Navsezadnje, treba bo razmisliti tudi v sami Sloveniji o strategiji razvoja visokega šolstva in tudi o razmeščanju visokošolskih izobraževalnih ustanov po vsej Sloveniji. Ta trenutek se mi zdi bolj pomembno, da bi zamisli, ki nastajajo v Rregionalni razvojni agenciji, dobile podporo tudi v ustreznem izobraževanju ljudi, ki so vendarle nosilci teh projektov in da bi tudi izobraževalno središče rodilo nove uporabne razvojne ideje , ki bi spremenjene v projekte omogočale, da bi naša pomurska regija z nezavidljivega zadnjega mesta po mnogih pokazateljih razvitosti prišla na ustreznejše mesto. Tisto, kar se mi zdi pomembno, niso toliko podatki, ki kažejo na zaostajanje, temveč podatki, ki govorijo o potencialih. Pomurje potenciale ima, potrebni so projekti, da se ti potenciali aktivirajo in da omogočijo razvojni zagon.
Novinarka
V zvezi s tem se mi poraja vprašanje, omenili ste regionalno razvojno agencijo Mura, kar je seveda zelo pomembno, ampak še vedno ne prihaja do direktnega dialoga na nivoju regij. Evropa regij, pri nas pa regij še formalno niti ustanovljenih nimamo, ker ni političnega konsenza.
MILAN KUČAN
Se mi zdi, da je ta hip v zavesti slovenske politike bolj formalno vprašanje, da pa se vendarle veliko dela tudi na zasnovi regionalnega razvoja Slovenije. Ta projekt ima po moji sodbi precej možnosti za uspeh in bi tako v Sloveniji seveda lahko uravnotežili regionalni razvoj, sledeč nekdanjemu, po moji sodbi zelo uspešnemu policentričnemu razvoju Republike Slovenije, ki je Slovenijo zavaroval pred tem, da bi se preveč enostransko razvijalo nekaj centrov in da bi bilo podeželje bolj ali manj obsojeno na vlogo periferije. Res je, da se je po nastanku samostojne države okrepila vloga centra. Torej Ljubljane. Ampak če bi vprašali Ljubljančane, ljudi, ki so odgovorni za vodenje mesta Ljubljane, imajo do republike približno enak odnos kot ljudje v Pomurju ali kje drugje na, pogojno rečeno, obrobju. Eno je državna Ljubljana, drugo je mesto Ljubljana, ki je seveda tudi samo soočeno z vprašanji svojega regionalnega razvoja. Vključevanje v prihodnjo Evropo regij je nekoliko, po moji sodbi, drugačno in bi bilo koristno uporabiti naše izkušnje iz regionalnega razvoja v čezmejnem sodelovanju, ki je seglo na Madžarsko, Hrvaško in v Avstrijo. Seveda ob predpostavki, da so to skupni interesi in da ne gre za poskuse vsiljevanja interesov enih drugim.
Novinarka
No uporabljali ste med drugim tudi besedo na obrobju. Prav to je tisto, kar čutimo, nekako v teh časih moram reči tukaj v Pomurju, v Prekmurju, tudi zaradi, a ne samo zaradi geografske odmaknjenosti od centralizirane Ljubljane in zaradi slabih cest, čeprav se nam včasih dozdeva, da res postaja ta promet tudi taka ovira. Govorim o Petanjskem mostu, ki bo vsak čas omagal pod težo tovornjakov in včasih se mi zdi, da smo bliže do Dunaja in Budimpešte kot pa do Ljubljane. Zdi se mi, da prihaja spet do zamika, ne samo zdi se mi, ampak proračun je pač nekako okleščen in spet prihaja do časovnega zamika gradnje avtoceste in če lahko rečem, Cankarjeva cesta, ob kateri ste preživeli mladost in je razburila toliko duhov tukaj v Murski Soboti, je iz mirne ulice postala prometnica; zdaj, če bo prišlo do nivojskih križanj železnice in ceste, bo to res hudo. Že pretok recimo do bolnišnice. Vem, da ni stvar vaše častne funkcije, da razpravljava o tem, ampak, ker upam, da ko pridete preko Mure, čutite, da ste tu doma, ker ste tu rojeni. Kako to nejevoljo ljudi, ki se je nakopičila, vseeno poskušati premagati?
MILAN KUČAN
Pravzaprav ste zastavili veliko vprašanj, ampak najprej o obrobju. Res je Prekmurje bilo obrobje, dokler je obstajala železna zavesa. Ta fizično ne obstaja več, v zavesti pa je še ostala. Z včlanitvijo Slovenije v Evropsko unijo se bo ta prostor popolnoma drugače valoriziral. To postaja tisti del Slovenije, ki je najbolj blizu pravemu srcu Evrope in z oživljanjem ideje o srednjeevropski regiji kot eni od zgodovinskih regij Evrope postane ta prostor bistveno drugače vrednoten in zato sem prej govoril o pomenu Razvojne agencije Mura, ki bi morala in tudi računa na novo ovrednoten prostor. Prometna nepovezanost tega dela z osrčjem Slovenije seveda je problem, ampak je samo vprašanje časa. Ne gre več za to, ali bo zgrajena avtocestna in železniška povezava, vprašanje je samo dinamike in časa. Res je, tu je treba razumeti nestrpnost, navsezadnje, naša hiša, kjer živi zdaj moja sestra, kaže zavidanja vredne razpoke od prometa, ampak za to bi se bilo pametno dogovoriti za prioritete tudi na tem odseku in seveda za tisto, kar je po moji sodbi najbolj nujno, to je obvoznica okoli Sobote. Potem so na vrsti ostali odseki. Tako bi morali seveda nasploh graditi avtocestni križ. Žal je prevladala druga logika: povsod nekaj, da ne bo zamere in neželenega plačila ob volitvah. Posledice tega so zdaj tu in država bo hočeš nočeš preko tistih, ki jo ta hip upravljajo, morala prevzeti odgovornost in določiti prioritete.
Novinarka
Ta trenutek ima zelo pomembno funkcijo Andrej Gerenčer, naš poslanec, ki je tudi predsednik pristojnega odbora. Prav tukaj, v tem studiu, takrat, ko se pač še ni vedelo, da bo prišlo do zastoja, ampak to res ni tema, da bi jo do potankosti obdelala. Saj čakamo in smo čakali, ampak, morda se zdi, da je pa zdaj čas. Razumljivo je, da se ureja center, da se ureja okolica Ljubljane, Primorska in tisti del, ampak če je samo vprašanje časa, bi radi, da bi bil ta čas blizu.
MILAN KUČAN
Seveda. Vendar ne smete gojiti pretiranih pričakovanj, ki bi presegla to, kar zmore naš poslanec Gerenčer. To je vendarle parlamentarni odbor. Škarje in platno so v rokah vlade in vlada je tista, ki bi morala določiti prioritete in seveda se o teh prioritetah pogovoriti tudi z ljudmi. Če je kaj pomanjkljivo v delovanju naše države, je ravno to, da premalo čuti potrebo, da se o svojih načrtih, o svojih ukrepih pogovori z ljudmi, posebej tistimi, ki so najbolj prizadeti.
Novinarka
Je mogoče tudi zato razlog, da je bil pri nas takšen odnos v tistih občinah, govorim konkretno v občini Grad in vprašanju Vidonec, ko so kar čez noč pripeljali begunce. Spet ena neprijetna, boleča, ampak zelo aktualna tema. Kaj bi rekli o tem?
MILAN KUČAN
Ta val beguncev, ali kot se zdaj temu skorajda reče uradno, nova selitev narodov, je nek fenomen, s katerim je soočena ne samo Slovenija. Soočena je vsa Evropa in tudi ves svet. In na ta fenomen slovenska država, kot tudi mnoge druge, ni bila pripravljena. Ni bilo nikakršnega projekta, tudi ne politike, zato je v svoje dele, ki so najbolj izpostavljeni in neposredno mejijo na območja, od koder prihajajo emigranti, pripeljala te prebežnike in ti deli države so postali preobremenjeni. Prekmurje gotovo je tak prostor. Že v Prosenjakovcih, potem še ta nenadna, hitra preselitev iz Ljubljane, ki je bila potrebna, niso pa prej pripravili ljudi, je seveda rodila tudi težko razumljive, sicer pa človeške reakcije in tudi neodmerjene besede. Morebiti tudi ne zavedajoč se pomena, ki ga te besede imajo. Ampak po svoje, kot je v vsaki stvari tudi kaj dobrega, je tudi v tem nekaj dobrega. Res je, država in vlada sta se zavedali teže tega problema. Vlada ga je začelareševati. Po mojem mnenju na pravi način, tako, da ga je razdelila na dva dela. Eno je problem prihajanja ilegalnih emigrantov do naše meje. To je problem, ki ga ne more rešiti sama Slovenija, in bi bilo prav, da bi prišlo do dogovora vseh držav, ki so na tej, če smem tako reči, prednji črti, torej Poljakov, Slovakov, Madžarov, Slovencev, da ovrednotijo težo tega problema in predlagajo organom EU, da se s tem problemom soočijo na način, ki kvalificira to problematiko kot varnostno problematiko. Ne samo z zapiranjem meje, ampak predvsem, da se z državami, od koder prihaja največji del emigrantov in ki so kot take evidentirane, poskuša najti rešitve in vzroke množičnega odhajanja. Drugo pa je seveda vprašanje ravnanja države z emigranti, ki so že v naši državi. To pa je nekaj vprašanj, ki zahtevajo resen premislek in resen odnos. Predvsem vprašanje, ali je možno begunce glede na pričakovano veliko število osredotočiti z veliko koncentracijo in preobremeniti posamezne dele države ali posamezne kraje, ali jih je pametneje razmestiti v manjšem številu po vsej Sloveniji, in seveda tudi vprašanje, kako na ta problem gledati. Ali samo kot na varnostnega ali tudi kot na socialnega, kot na kulturni, civilizacijski problem. Kajti hitro se najde spet kdo, ki bo s hitrim refleksom te reakcije ljudi obsodil za ksenofobične, netolerantne in tako naprej.
Novinarka
Kar se že dogaja.
MILAN KUČAN
Rečeno je tudi to. Toda poglejte. Ko so prihajali begunci leta 92, 93, 94, najprej iz Hrvaške, potem iz Bosne in Hercegovine, so bili med našimi dobro sprejeti.
Novinarka
Zelo.
MILAN KUČAN
Nekako se je razumelo, da so to naši ljudje. Toliko časa smo pač skupaj živeli. Predvsem pa je bila z njimi mogoča komunikacija. Vsi smo obvladali nekakšno srbohrvaščino kot komunikacijski jezik in ni bilo ovir v tej komunikaciji. Zadnja leta, posebej pa lani, so začeli prihajati ljudje iz drugih civilizacijskih in kulturnih krogov, ki so po svojih navadah drugačni, s katerimi je težja komunikacija, ne obvladajo našega jezika, tudi angleščine ne in je seveda bil to neke vrste, bi rekel, skoraj psihološki šok za ljudi. Država je tista, ki mora poskrbeti, tudi ko se bo odločila o konceptu, kako ravnati z begunci oz. z ilegalnimi emigranti, da se bo tam, kjer bo razmestila te sprejemne centre, z ljudmi dogovorila, poskrbela za kulturne in civilizirane razmere, kjer bodo ti ljudje živeli začasno in seveda tudi, da bo omogočeno življenje in razvoj kraja ob vendarle dodatni obremenitvi, ki jo to število ljudi povzroča. Ni pa odveč ob vsem tem povedati, da je Slovence zmeraj odlikovalasolidarnost z ljudmi, da se zavedamo, da vendarle večina teh ljudi prihaja zato, ker jih je od doma pregnala neka stiska. Imajo seveda tud poklicno ambicijo ali ambicijo po boljšem življenju za njih in za njihovo družine. Vendar gre za eksistencialno stisko. Ob vsem tem pa preko teh ljudi prihaja tudi do vdora organiziranega kriminala, ki postaja svetovni problem. To pa je seveda varnostni vidik, s katerim se morajo ravno tako ukvarjati država in ustrezne službe. Mislim, da se dogajajo dramatične spremembe v svetu in da se svet mora na te dramatične spremembe pripraviti in da se moramo v tem okviru na to pripraviti tudi država in mi, ki v njej živimo. Miru tiste vrste, da bo vsakdo živel s svojim vrtičkom, ograjen od soseda, gotovo ne bo več.
Novinarka
V tem našem kotičku pa je prav to: ljudje so se prestrašili. Gostoljubni Prekmurci, ki bi vse dali, so se prestrašili; vmes so bila ta nasilna dejanja , zato morda takšna reakcija. Toliko v opravičilo, da ne bi verjetno Prekmurci izpadli kot tisti, ki pač nismo gostoljubni, ker je slika povsem drugačna.
MILAN KUČAN
Gotovo to ni prava slika in še enkrat bi povedal to, kar sem povedal tudi v Ljubljani, tudi zadnjič na seji Sveta za nacionalno varnost. Prvi pogoj, da ne bo prihajalo do te vrste konfliktov, ki se potem lahko izrabljajo kot argument za ksenofobičnost in nestrpnost Slovencev je, da država poskrbi, da se v največji meri odstrani možnost konflikta. Najboljši način za preprečevanje tega je pravočasen pogovor z ljudmi. In kot že od nekdaj velja slovenski in prekmurski pregovor, sem prepričan, da velja tudi danes, "Dobra beseda dobro mesto najde".
Novinarka
Prav gotovo. Predsednik, če dovolite bi zdaj govorila o tistih prijetnejših temah. Mojemu možu je zadnjič v Ljubljani uspelo posneti vašo ženo s fotografijo vajinega vnuka. Vas lahko predstavim, predsednik, kot dedka? Ne vem če imate sliko s sabo, gospa Štefka Kučan jo je pokazala in prosim režiji, da nam zavrtijo posnetek.
Upajmo, da s temeljnim kamnom, ki je bil položen - ravnokar gledamo posnetek, kako je minister za zdravstvo Dušan Keber skupaj z županom in z direktorjem Korošcem položil oziroma vgradil temeljni kamen - je s tem dejanjem upanje, da bo tukaj več rojstev kot smrti. Sedaj, ko bodo boljši pogoji, oziroma takrat, ko bo tudi porodnišnica opremljena. Verjetno si želite, da bi se pri nas rodnost izboljšala in da bi tudi s tem pokazali, da želimo ostati na tej zemlji doma in imeti otroke, vnuke in skratka razvijati Pomurje, Prekmurje.
MILAN KUČAN
Žal mi je, da sem bil zadržan v Ljubljani, da se nisem mogel pogovoriti glede gradbišča nove porodnišnice. Klical me je konec prejšnjega leta dr. Korošec, takrat je zaradi vseh težav s proračunom obstajala nevarnost, da ne bi bila oddana dela in zaradi gradbenih pritožb in vse kar je pač zvezano z razpisi javnih del ne bi prišlo do tega dejanja. Bil sem zelo zadovoljen, ko je uspelo, da je vendarle bila odločitev sprejeta in denar za začetno fazo zagotovljen. Pri denarju se žal vse začne in konča. Gotovo rojevanje otrok ni odvisno samo od prijazne porodnišnice, je pa eden od pomembnih pogojev tudi to. Nasploh mislim, da slovenska razprava o tem velikem problemu, torej upadanju rojstev, ki vsaj upam, da ni slučajni trenutek, v lanskem letu se je stvar obrnila nekoliko na bolje, da bi morali upoštevati pogoje, v katerih živijo danes mladi ljudje, ustvarjajo družine. To je predvsem delo in stanovanja in če bi država to zagotovila, potem ne bi imeli indoktrinarnih sporov o razlogih, zakaj tako malo otrok in predvsem tudi ne poseganje v tisto zelo občutljivo temo o pravici žensk ali družine, da odloča o rojstvu otrok.
Novinarka
Ste si pa uspeli danes predsednik ogledati novogradnjo knjižnice, to pa je tudi druga pomembna novogradnja za to naše območje, torej rojstva, izobraževanje, hram kulture, če lahko tako rečemo novogradnji pokrajinske in študijske knjižnice, prosim, če nam režija lahko pokaže posnetke in gotovo je tudi to zadovoljstvo, da smo po tolikih letih čakanja navsezadnje le dočakali, da bomo dobili novo pokrajinsko in študijsko knjižnico.
MILAN KUČAN
Ja, nekako povezane so vse te tri stvari, ki so se danes zgodile, ali naj bi se zgodile, Regionalna razvojna agencija Mura in izobraževalno središče, porodnišnica in študijska knjižnica kot hram učenosti, hram, ki hrani učenost in ki tudi ustvarja novo znanje kot del ne samo kulturnega ampak tudi izobraževalnega procesa v celoti in to mislim, da je prihodnost Slovenije in tudi prihodnost Pomurja. Mi v svetu kvantitativnih meril tam, kjer je določena količina, prav gotovo nimamo veliko iskati, kjer gre pa za kvaliteto, za kvaliteto človeka, za kvaliteto njegovega znanja, ustvarjalnosti, sposobnosti, da ustvarja ideje in da te ideja zna spremeniti tudi v projekte in potem v realno življenje, tu pa mislim, da imamo možnosti, da se kosamo z vsemi drugimi v svetu. Navsezadnje, včeraj je prišla razveseljiva novica, da je naš rojak dr. Emri postal gostujoči profesor na Kaliforniskem inštitutu za tehnologijo, kot gostujoči profesor za aeronavtiko. To je ena najbolj uglednih univerz v svetu in to je seveda tudi spet priznanje, najprej njemu, potem pa tudi celemu sistemu izobraževanja, v katerem se je formiral.
Novinarka
Da ne bi bil beg možganov samo od tu, ampak da bi kaj ostalo tudi doma, pa nas potegnilo malce naprej to pa je želja nas tukaj in zdaj in upam, da nam bo uspelo, da bodo zaposlitvene možnosti sčasoma take, da bo res napredek možen tudi tukaj, pač tudi s pomočjo tudi vas, ki ste v Ljubljani in kot ste tudi v svetu dokazali, da Prekmurci nekaj veljamo.
MILAN KUČAN
Svet je majhen. Projektant študijske knjižnice gospod Zrinski dela v Münchenu, ostal je Prekmurec in tudi prekmursko dušo je vložil v ta projekt. Danes ni pomembno, kje človek fizično je, pomembno je, kako se čuti vezan na zemljo, od koder je in ali ima možnosti, da tu del svoje ustvarjalnosti tudi pusti.
Novinarka
Gotovo tudi vi to čutite, ko greste preko Mure, da čeprav živite v Ljubljani ste si vsa leta,... živimo tukaj tisti, ki smo in radi vidimo, da pridete med nas predsednik, čeprav ste predsednik vse Slovenije ampak imamo vas za svojega.
MILAN KUČAN
No ja, čez eno leto in pol bom samo bivši Prekmurec. Takrat bo tudi več časa, da pridem domov.
Novinarka
Želim, da pridete in da vam je dobro. Hvala lepa, da ste se odzvali vabilu.
|
