ŠOLA JE VREDNOTA, IZOBRAŽEVALNI SISTEM JE STVAR VSEGA NARODNEGA OBČESTVA, JE STVAR VSE DRŽAVE
Intervju predsednika republike za radio Zeleni val
Ob 50-letnici gimnazije Ivančna Gorica

Ivančna Gorica, 7. oktober 2000


Novinar Slobodan Jovič
Dober dan in opoldanski pozdrav prijateljem Radia Zeleni val kjerkoli pač ste. Oglašamo se iz šolskega centra Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici, kjer se je pred nekaj minutami končala proslava ob 50-letnici gimnazije. Svoje zametke je gimnazija začela, kot smo danes že poročali, v stiškem samostanu. Več kot tisoč obiskovalcev si je ogledalo zelo prijetno in simpatično proslavo in še posebej pa imamo čast, da lahko na valovih Radia Zeleni val pozdravimo tudi slavnostnega govornika danes - to pa je predsednika države gospoda Milana Kučana. Dobrodošli

Milan Kučan
Dober dan. Lepo sobotno opoldne našim poslušalkam in poslušalkam in hvala, da ste z nami.

Vprašanje
Morda bi uvodoma besedo ali dve prav o šolstvu, saj konec koncev je danes bila tukaj proslava ob 50-letnici stiške gimnazije. V svojem govoru ste med ostalim dejali, da je šolstvo v predvolilni kampanji zelo pomembna tema, kar je razumljivo in dobro, ampak da prav to šolstvo ne bi smelo biti predmet političnih prepirov. V zadnjem času je moč nekako slišati v javnosti in kako bomo rekli - zelo nekatere različne dejavnike na področju šolstva, različne razlage, različne komunikacije, če temu tako rečem. Pa vas bi povprašal gospod predsednik, kakšna je dobra šolska politika po vašem?

Milan Kučan
To sem poskušal povedati v svojem nagovoru. Šola je vrednota, izobraževalni sistem je stvar vsega narodnega občestva, je stvar vse države. Pametno je težiti za čim večjim soglasjem glede tega, kakšna naj bo šola. Njeno podobo pa mora vendarle oblikovati stroka, ne more se razbremeniti odgovornosti za to strokovno podobo šole, ne more se izgovarjati niti na starše, niti na javnost. Mora slediti temu, če hoče biti dobra šola, kar je danes v svetu najsodobnejše, kar daje največ znanja, kar daje znanje za prihodnost in kar ljudem, ki šole končajo, omogoča tudi, da znanje ne samo uporabljajo, ampak da ga tudi ustvarjajo.

Tema šolstvo je gotovo prihodnja velika tema človeštva. Kdor bo imel znanje, bo imel sposobnost ustvarjati ideje, bo znal te ideje tudi uresničiti in tisti bo imel zagotovljeno prihodnost. Tu so nove tehnologije, zlasti informacijske. Kdor ne bo imel znanja, kdor teh novosti ne bo znal uporabljati in z njimi prihajati do znanja, z njimi ustvarjati ideje, si pridobivati in ustvarjati novo znanje - ta bo živel na obrobju in bo ostajal brez prihodnosti. To je ključno vprašanje in dobra šolska politika je tista, ki na to vprašanje odgovarja kvalitetno in ki zna za to dobiti tudi podporo v javnosti.

Vprašanje
Vašo današnjo prisotnost tukaj v Ivančni Gorici, v Šolskem centru Josipa Jurčiča bomo seveda izkoristili, da vas povprašam tudi o nekaterih aktualnih domačih političnih vprašanjih. Predvsem me zanima vaš komentar na to: vlada vas je včeraj pozvala naj spoštujete zakon. Kako vi to komentirate?

Milan Kučan
Poziv tako ministra kot vlade se mi zdi brez pravega smisla. Zakona ne kršim. Nisem se postavil na stališče, da ukazov o odpoklicu ambasadorjev ne bom podpisal. Postavil sem se na stališče, da bom podpis ukazov, torej odpokl ambasadorje, opravil po volitvah, da bi tako tudi Slovenija stopila v korak s tistimi državami, ki so uveljavljale prakso, da se veleposlanikov ne odpoklicuje in ne imenuje neposredno pred volitvami. Te ukaze bom - tako kot sem dejal - podpisal takoj po volitvah. Želim pa pojasnilo vlade, koliko časa bodo naša veleposlaništva brez prvih ljudi in kdo bodo ljudje, ki jih bodo nadomestili. Pustiti ambasade dolgo brez prvega človeka - to je neko sporočilo državam, kjer so naša veleposlaništva in tudi svojevrstno sporočilo o naši državi. To je ves problem. Kakšna so delovno-pravna razmerja - ali gre tam za kršitev pogodb ali ne, to je stvar ministrstva, sedanjega in tistih prej, ki so eventuelno te nepravnosti zagrešili. To nikakor ni moja stvar.

Vprašanje
V zadnjem času je sploh nekako mogoče spremljati različna dopisovanja na relaciji zunanji minister, pa beneška komisija, pa predsednik vlade je pisal tudi, pa predsednik vlade je pisal vam... Kako vi gledate na vsa ta razna pisma, ki krožijo v zadnjem času - prav nekako zdaj v tej predvolilni kampanji so še posebej izrazita.

Milan Kučan
Da je recimo večje število pisem, kot je to sicer običaj, je po svoje tudi dokaz, da smo v volilnem razdobju. Ne gre pa kar tako za preprosto dopisovanje. To so uradna dejanja, ki ostanejo in ki so pomembna tudi za vpogled v to, kar se je v časih nastajanja slovenske demokracije dogajalo. Pisma so različna in če jih natančno berete, vidite, da so v pismih pogosto vprašanja o enih stvareh, odgovori pa so povsem drugačni. In tako je tudi s to beneško komisijo. Problem ni, da ne bi priznavali beneške komisije kot neke evropske institucije, ki državam, ki imajo pravne probleme, pomaga z nasveti. Gre za vprašanje, ali je Slovenija bila v položaju, ali je v položaju, da ima pravni problem, ki ga ne zna rešiti. Slovenija je ta pravni problem, zaplet v zvezi z volilnim sistemom rešila, sprejela je ustavo - to je novo ustavno stanje in o tem najbrž ni potrebno presojati nobeni evropski inštituciji. Ostajam pri svojem stališču: tiste ustanove te države, ki ne zaupajo avtoriteti drugih ustanov lastne države - zlasti ne državnemu zboru, ki je ustavodajalec, za to pooblaščen z ustavno, ki je pristojen, da spreminja in dopolnjuje ustavo - tisti ne zaupa državi in mu je seveda tudi težko prepustiti odgovornost za upravljanje z državo.

Vprašanje
V zadnjih dveh dneh se je svet že odzval na zadnje dogodke v ZRJ. Režim Slobodana Miloševića je dokončno padel, lahko rečemo. Kako vi, kot predsednik republike Slovenije gledate na te dogodke in vaš komentar?

Milan Kučan
To je bil dolg in zelo težko pričakovan ter željen trenutek. Zgodilo se je, stvari se ne morejo več vrniti. Proces spreminjanja, upam, da proces demokratičnega spreminjanja Srbije in njenega življenja po političnih, gospodarskih, socialnih, kulturnih kriterijih, ki so izpeljani iz evropskih vrednot se je začel. Gotovo je, da je preobrat ali pa ta dogodek, da ga bolje imenujem, vreden vse pozornosti in vse podpore in vliva optimizem. Če bi si pomagali s Churchillom - in poskušal odgovoriti na vprašanje ali je to konec začetka ali začetek konca - bi s svojimi besedam rekel: to je začetno dejanje dolgega procesa spreminjanja srbske družbe v skladu z evropskimi kriteriji. Upam, da bodo demokratične sile, ki zdaj sestavljajo to demokratično opozicijo, ki je na volitvah zmagala, zmogle dovolj enotnosti, da bodo lahko oblikovale čvrsti program in da bodo na nekaterih ključnih vprašanjih pokazali, da so res alternativa, pozitivna želena alternativa nekdanji Miloševićevi politiki, politiki, ki jo je svet prepoznaval, ki jo je obsojal, ki jo je spoznal za odgovorno za to, da se je razbila Jugoslavija, da so se na tleh nekdanje Jugoslavije sprožale vojne, ki so zahtevale toliko žrtev, toliko uničenja domov, toliko razseljenih oseb, toliko osebnih in kolektivnih tragedij. Če bo na ta vprašanja ta politika prepričljivo odgovarjala, potem mislim, da bo začetni optimizem tudi povsem utemeljen. Slovenija si želi, da bi bilo tako. Kolikor more je pripravljena pomagati. In ko bo Srbija izpolnila te kriterije, ne bo nobene ovire, da ne bi Slovenija z vsem svojim znanjem in izkušnjo pomagala Srbiji odpirati vrata, da pride v evropske inštitucije, v Svet Evrope, v Organizacijo za varnost in sodelovanje in tudi v Združene narode in kasneje v Evropsko unijo, če bo srbski narod tako želel.

Eno od ključnih vprašanj, ki je za nas zelo pomembno je, kako se bo novo srbsko vodstvo opredelilo do novih realnosti, ki so nastale na tleh nekdanje Jugoslavije, torej do novih držav - do Bosne in Hercegovine in seveda tudi do vprašanja skupnega in enakopravnega nasledstva vseh držav, ki so nekoč po svoji volji živele v Jugoslaviji in ki jo je Miloševićev režim spremenil v državo, ki jo nismo več mogli prepoznavati za svojo državo in smo se zato odločili za svojo lastno državo.

Vprašanje
Ob zaključku pogovora bi se znova vrnila na današnji dogodek. Na slovesnosti ob petdeseti obletnici stiške gimnazije, kjer ste bili slavnostni govornik se je zbralo veliko nekdanjih maturantov, tudi nekdanjih profesorjev. Kakšni so vaši spomini na vaša gimnazijska leta?

Milan Kučan
Moja gimnazija v Murski Soboti je v marsičem delila podobno usodo, kot jo je imela stiška gimnazija. Bila je na obrobju Slovenije, če smem tako povedati. Bila je umeščena v nerazviti kraj, predvsem v vaško podeželsko okolje. Res je, da je pred leti proslavljala osemdesetletnico svojega življenja. Bila je ustanovljena že v prvi Jugoslaviji, ampak ji je kar naprej grozila ukinitev. Bila je nekajkrat tudi ukinjena, ampak zaradi trdoživosti ljudi in tudi zaradi odličnih profesorjev, ki so pred začetkom druge svetovne vojne bili dostikrat premeščeni v Soboto tudi po kazni, so bili pa odlični strokovnjaki in odlični ljudje, se je ta gimnazija preživela. Danes je Sobota velik - tudi srednješolski center. Ob gimnaziji so tudi druge šole in s tega vidika bi lahko rekel, da sem se na nek način danes, tu v Ivančni Gorici počutil tako kot doma.

Vprašanje
Gospod predsednik Milan Kučan hvala lepa za vaš čas, za ta pogovor, za odgovore na aktualna vprašanja za Radio Zeleni val. Veliko uspehov, delovnih še naprej, tudi zasebnih in hvala lepa, da ste bili z nami.

Milan Kučan
Hvala tudi vam. Lep pozdrav in kljub dežju želim vsem skupaj lepo soboto.