|
IZZIVI NAJ BODO AMBICIOZNI
Intervju predsednika Milana Kučana za radio Murski val ob obisku v Pomurju.
Murska Sobota, 2. oktober 2000
Predsednik republike si je v okviru programa v Pomurju v Boričevem ogledal aseptično polnilno linijo ter opravil krajši razgovor z vodstvom Radenske, ogledal si je novo opremljene prostore v OŠ Kapela in se srečal z vodstvom šole, ki je letos pričela z 9-letko, leta 1999 pa je bila sprejeta v mrežo šol Unesca. Predsednik Kučan si je ogledal tudi nove prostore Pomurskih lekarn, srečal se je z županom mestne občine Murska Sobota na sedežu občine. Na povabilo Kluba managerjev in podjetnikov Murska Sobota pa se je predsednik Kučan udeležil srečanja na temo "Razvojne priložnosti pokrajine ob Muri v evropskih povezovalnih procesih." Po programu je predsednik republike zaključil obisk v Prekmurju s srečanjem z vodstvom Evangeličanske cerkve v evangeličanski cerkvi v Murski Soboti.
MARJAN DORA
Prekmurski rojak Milan Kučan, slovenski predsednik, ni redek gost v pokrajini ob Muri, tudi na valovih radia Murski val je verjetno pogosteje kot na ostalih lokalnih radiih. Zato smo današnji obisk Milana Kučana v Radencih in Murski Soboti izkoristili in predsednika povabili tudi v studio. Pozdravljen, predsednik Kučan in dobrodošel v Prekmurju in studiu radia Murski val.
MILAN KUČAN
Dober dan, hvala lepa za pozdrav in lep pozdrav najinim poslušalkam in poslušalcem.
MARJAN DORA
Začniva kar s prvim vprašanjem, ki se spričo aktualnega dogajanja v naši državi poraja kar samo po sebi: imajo vaši zadnji obiski po raznih delih Slovenije neposredno zvezo z volilno kampanjo, ki se vedno bolj razplamteva v državi?
MILAN KUČAN
Ne, nimajo neposredne zveze z volilno kampanjo. Predvsem ne želim predvsem, da bi volilna kampanja in priprave na državnozborske volitve onemogočale moje seznanjanje s problemi po Sloveniji in seveda tudi preprečevale moje opredeljevanje do aktualnih političnih, gospodarskih in drugih vprašanj, s katerimi živimo.
MARJAN DORA
Gotovo pa so pogovori s sogovorniki vendarle nabiti s tem predvolilnim ozračjem?
MILAN KUČAN
Seveda, saj bi bilo nelogično, če ne bi bili. Vendar moje stališče in moji pogovori niso namenjeni predvsem volitvam. Problemi so se rodili v času pred volitvami, reševali se bodo v času po volitvah, volitve bodo samo preverile, kako porazdeljujejo državljanke in državljani Slovenije svoje zaupanje posameznim strankam oziroma poslancem, ki bodo te stranke v predvolilni tekmi predstavljali.
MARJAN DORA
Vsake volitve znova pričakujemo zato, ker želimo voliti ljudi, ki bodo razvojno in gospodarsko politiko peljali tako, da nam bo vsem, preprosto rečeno, bolje. Gotovo ste zelo pazljivo proučevali volilne sezname strank, njihovih kandidatov in si ustvarili vsaj približen odgovor na vprašanje - nam stranke ponujajo ljudi, ki bodo zmogli bolje kot do sedaj voditi to državo? Ali, naj vprašam drugače, se bomo ob razglasitvi rezultatov po 15. oktobru spet soočili s položajem, da bo rezultat 45:45. Kako boste potem ukrepali? Če dobi recimo koalicija SDS-NSi relativno večino, kot napoveduje njen voditelj Janez Janša, ali boste mandat za sestavo vlade zaupali njej?
MILAN KUČAN
Če začnem od konca, pri mandatu, vsaj tisti prvi, ki bi ga jaz predlagal Državnemu zboru v izvolitev, bi - ne bi, bo temeljil na mojem prepričanju, da ima človek, ki predstavlja stranko, ki predstavlja določeno število poslancev v Državnem zboru sposobnost, da poveže poslance v potrebno večino za nekatere razvojne preboje v Sloveniji, za dokončanje reform, za vključevanje Slovenije v evroatlantske integracije, skratka za dosledno nadaljevanje tistih pričakovanj, ki so jih v nastanek te države položili ljudje ob njenem nastanku, torej ob plebiscitu in 91. leta ob osamosvojitvi in tudi v obrambi te države. Ta doslednost bo za mene merilo in predstavnik tiste stranke bo dobil tudi moje zaupanje. Tekmujejo na teh volitvah in se potegujejo za zaupanje stranke, kakšne bodo povolilne koalicije, je v veliki meri odvisno od njih, govorijo- "sorodnost programov in nič drugega", seveda pa za to sorodnostjo programov, ki je na prvi pogled očitna stojijo različni vrednostni sistemi in različni tipi vladanja, če smem temu tako reči, saj so se vse stranke že preizkusile tudi kot vladajoče stranke in so pokazale, kako razumejo oblast, preprosto povedano. Na vaše prvo vprašanje, torej ali je lahko razdelitev v Državnem zboru spet pol na pol, bi rekel, da skoraj ne verjamem, preprosto zato, ker je ta delitev na t.im. pomladne stranke in stranke kontinuitete, kot se temu reče, neživljenjska in ne more vzdržati na dolgi rok. Če bi se to spet zgodilo, pomeni samo, da je Slovenija v svojem razvoju za 4 leta zavrta.
MARJAN DORA
Vprašali so vas pred nedavnim, ali si lahko predstavljate vladno koalicijo LDS - SDS. Slednja zlasti v zadnjih nastopih ne izključuje nobene povezave.
MILAN KUČAN
Nihče zdaj ne izključuje nikogar, kar se mi zdi seveda z vidika tekmovanja strank razumno in razumljivo, meni bi se pa ta koalicija - odgovoril bom tako, kot ko sem bil vprašan za intervju v Dnevniku - zdela nenavadna.
MARJAN DORA
Pogosteje kot s prejšnjimi predsedniki vlad si dopisujete z aktualnim slovenskim premierom dr. Andrejem Bajukom. Zavrnili ste predlagano razrešitev veleposlanikov, ki jim je potekel mandat, reagirali ste na avstrijske izjave o avnojskih sklepih pred uradnimi izjavami vlade in njenih predstavnikov, ob novi anonimki ste dr. Bajuka opozorili na obstoj političnega podzemlja pri nas, še zlasti pa Vas je vladna koalicija ujezila, ko je zahtevala arbitražo Beneške komisije, ko je Državni zbor ob podpori SLS sprejel spremembe ustave. Po zadnjih informacijah naj bi v septembru Andrej Bajuk spet poslal pismo Beneški komisiji, kjer postavlja pod vprašaj veljavnost volitev, ki so pred nami. Seveda javnost pričakuje, kako boste tokrat reagirali na to pismo.
MILAN KUČAN
Vsa ta moja reagiranja in pisma niso iste vrste, tudi problemi niso iste vrste, torej zahtevajo zelo precizno formuliranje. Pri ambasadorjih nisem odklonil podpisa in tudi ne gre za ambasadorje, ki jim je zdaj potekel mandat. To so t.im. pogodbeni, nekarierni ambasadorji, ki so jim v različnih časih že pred precej časa potekle štiriletne pogodbe. Nekatere so obnovljene, nekatere so enostavno nadaljevanje stanja. Moje stališče je bilo, da v času pred volitvami tudi Slovenija, tako kot večina držav, ki imajo dolgo diplomatsko tradicijo, pred volitvami ne zamenjuje ambasadorjev, torej jih ne odpoklicuje in ne postavlja novih; kar seveda praktično pomeni, da tisti hip, ko bo nova vlada predlagala rešitev ambasadorjev, ki jim je potekel mandat ali ki jim ne želijo podaljšati mandata, ni nobenega razloga, da to ne bi bilo podpisano in seveda tudi ne, da ne bi bili imenovani novi ambasadorji, če bom seveda v procesu iskanja najustreznejših ljudi imel možnost povedati svoje mnenje.
MARJAN DORA
To možnost po ustavi imate, oziroma pravico?
MILAN KUČAN
To imam predvsem po zakonu, ki je izvedba, to je zakon o zunanjih zadevah, ki pravi, da veleposlanike imenuje in odpoklicuje predsednik države, da predlog pripravlja pristojni upravni organ, to je ministrstvo, in da določa predlog vlada. Po naravi stvari je jasno, da ni predsednik države tisti, ki samo formalno podpiše nek akt in zve za njegovo vsebino in seveda tudi za človeka, na katerega se nanaša takrat, ko se akt znajde na njegovi mizi. To je seveda lahko eno od tolmačenj, je pa zelo formalistično in po moji sodbi neživljenjsko. No, ne bom o drugih pismih, ni jih nič več, kot jih je bilo prej, da so nekatera zagledala luč sveta, ni moja krivda in niti ni bil moj namen
MARJAN DORA
To je zlasti o tisti anonimki in podzemlju?
MILAN KUČAN
O zagroženem terorističnem dejanju, ki naj bi na smrt obsodilo štiri ugledne osebe iz našega javnega in političnega življenja in pred katerim preprosto ne gre zapirati oči, ker se ni pojavilo prvič in se je pojavilo v predvolilnem času. Zakaj je minister smatral za potrebno na tiskovni konferenci brez mojega soglasja in brez soglasja predsednika vlade to obelodaniti na način in z njegovo interpretacijo, kakršna je bila dostopna javnosti, je seveda drugo vprašanje.
In o beneški komisiji: To, da je vlada sklenila in tudi predložila t.im. beneški komisiji, to je komisija "Demokracija za pravo", se mi ne zdi modro dejanje, je po mojem mnenju napaka. To je bilo pred sprejetjem ustavnega dopolnila, ko je šlo za dve vprašanji: ali bi bile volitve po obstoječem volilnem zakonu, takrat obstoječem, legitimne in legalne. In drugič, ali bi, če bi Državni zbor spremenil ustavo, kot je bilo to napovedovano, to bilo v skladu z evropskimi standardi in torej legitimno tudi s tega vidika. Pozneje je res šlo drugo pismo, 7. septembra, po tem, ko je bila že ustava sprejeta, ko je to spremembo ustave sprejelo 70 poslancev od 90 v Državne zboru. Mislim, da je to pismo napaka. Kdor ne zaupa lastnim ustanovam v svoji državi, še posebej ne Državnemu zboru, ki je zakonodajalec in ustavodajalec, ta ne zaupa svoji državi. In bil bi seveda zelo v negotovem položaju, oziroma, da rečem drugače, bi ne zaupal organu, ki ne zaupa svoji državi in ne zaupa njenim ustavnim organom.
MARJAN DORA
Sedaj ste mi skorajda na jezik postavili vprašanje: Glede na to ravnanje, ki ga ocenjujete kot napako, recimo, da vam po 15. oktobru predlagajo zaradi volilnega rezultata dr. Andreja Bajuka za novega mandatarja, boste poslali tak predlog v parlament?
MILAN KUČAN
O tem bom razmišljal takrat, ko se bo to zgodilo, če se bo zgodilo. Vsekakor pa bo veljalo še naprej moje stališče, tudi sporočeno v tem primeru parlamentu - da mislim, da je to napaka in da mora tudi parlament o tem razmišljati, ko bo razmišljal o izvolitvi mandatarja. Gre navsezadnje za njegovo avtoriteto, za avtoriteto Državnega zbora v funkciji ustavodajalca, ki je edini pri nas pristojen za to, da spreminja in dopolnjuje ustavo, če oceni, da je to potrebno.
MARJAN DORA
Kako pravzaprav ocenjujete stanje, ki je nastalo po tem, ko smo tako mukotrpno izvolili sedanjo vlado? Vi ste se takrat takoj zavzemali za predčasne volitve.
MILAN KUČAN
Argumente sem takrat povedal. Mislim, da vse, kar se je dogajalo po tistem, samo - vsaj mene - prepričuje, da sem imel prav. Mislim, da bi za državo bilo bolje, če bi bile takrat odločitve tiste vrste, da bi šli na predčasne volitve.
MARJAN DORA
Pismo Slovenske škofovske konference volivcem - kolikor sem ga razumel, pozivajo volivce na volitve in jim svetujejo, naj volijo prave ljudi. Kako ste ga vi razumeli, gotovo ste ga pozorno prebrali?
MILAN KUČAN
Še pred vsakimi volitvami so se slovenski škofje obrnili na svoje vernike. Mislim, da je to normalno, poziv je jasen, torej aktivna pozicija, udeležba na volitvah. Pomembno pa je, da je odločitev o tem, koga bodo ljudje, verniki izbrali, tokrat prepuščena njim, torej vernikom samim.
MARJAN DORA
Torej pozitivno ocenjujete to pismo?
MILAN KUČAN
Mislim, da je po svoji vsebini tiste vrste, da je povsem normalno in da je tudi neka normalna reakcija slovenske cerkve na razmere, kakršne v državi so.
MARJAN DORA
Vas ni presenetil takšen ton pisma glede na nekatere reakcije nadškofa Rodeta?
MILAN KUČAN
Eno je tisto politično življenje, ki ga živimo vsi in kjer nihče ni izjema, kjer nas pač problemi, situacije, dileme, interpretacije zapeljejo k temu, da se oglasimo in priglasimo k javni besedi, drugo pa je takrat, kadar gre za institucijo. In to je škofovska konferenca, ki se je oglasila pred volitvami, ki so same po sebi zelo pomembno državotvorno dejanje, politično dejanje. In mislim, da je vsakdo od nas, ki vstopa v ta politični prostor pred volitvami, v položaju, da temeljito premislil, kakšno bo njegovo javno stališče o teh vprašanjih.
MARJAN DORA
Pojdimo še na pomursko politično sceno, pa pozneje tudi na gospodarsko. Oba veva na pamet, pa verjetno tudi večina Pomurcev: pred štirimi leti je v pomurskih občinah LDS dobila tri poslance, Gerenčer, Djuban in Špindler, s Puckovim prestopom potem še enega, enega Združena lista socialnih demokratov, torej Ferija Horvata in narodnostno poslanko Marijo Pozsonec, ki je bila pri glasovanjih vedno na levem polu v Državnem zboru. Koliko poznate sedanje pomurske kandidate in kaj menite, ali se lahko takšen rezultat ponovi tudi na teh volitvah?
MILAN KUČAN
Težko presodim. Veste, človek se na volitvah odloča pravzaprav dokončno takrat, ko je v volilni kabini s svojim volilnim listkom. Če je delo dosedanjih poslancev pri tukajšnjih ljudeh ocenjeno dobro, potem najbrž ni razloga, da jim ne bi ponovno izkazali svojega zaupanja, s tem - to bi rad rekel, ker imam ravno priložnost - da jaz takratno dejanje gospoda Cirila Pucka ne ocenjujem na tak način, da bi mu lahko rekel prestop. On je takrat s svojim glasovanjem pravzaprav omogočil, da je Slovenija oblikovala vlado, oblikovala vladno večino in da smo se izognili vladni oziroma parlamentarni krizi in pohodu na ponovne parlamentarne volitve. Paralele, ki se kasneje pojavlja in kvalifikacije, ki se kasneje pojavljajo, ali je šel, ali je moral oditi iz svoje poslanske skupine, to je seveda drugo vprašanje. Mislim, da je to naredil s polno odgovornostjo in s polno zavestjo, ne glede na to, kako se to kasneje tolmači. Je pa Pomurje samo, s svojimi poslanci, ne glede na to, kdo so bili, vendarle v položaju, da svoje vloge, svoje aktivne prisotnosti v slovenskem prostoru, političnem, gospodarskem, kulturnem, duhovnem, ne more reševati in ne more računati, da jih bo reševalo samo preko poslancev.
MARJAN DORA
Vendar pa lahko njihova aktivna vloga pripomore k temu, da se tudi drugi vzvodi aktivirajo
MILAN KUČAN
Na vsak način, saj kolikor sem jaz lahko spremljal delo, in imel sem seveda veliko priložnosti tudi govoriti s pomurskimi poslanci, se njihovi aktivnosti ne more očitati. Aaktivni so gotovo bili. Vprašanje je, koliko je bilo razumevanja v Državnem zboru in v vladnih institucijah, v ministrstvih za tisto, kar so oni predlagali in kar je očitno bil interes ljudi, ki tu živijo.
MARJAN DORA
Čeprav sedaj niste neposredno vpeti v strankarsko življenje, se tudi vas včasih loteva občutek, da je demokratični centralizem sedaj v posameznih strankah močnejši kot je bil v najslabših obdobjih komunistične partije?
MILAN KUČAN
V predvolilnih soočenjih sem velikokrat slišal ravno to, o partiji, o CK-ju itd. In to od ljudi, za katere nisem nikoli vedel, da so bili člani CK-ja. Tako verodostojno govorijo o tem, kako je odločal CK in kako se je tam odvijalo življenje. Vendar, če to pustim ob strani, velikokrat sem rekel: edini praktični vzorec, ki ga večina sedanjih slovenskih politikov pozna, je politični vzorec enopartijskega delovanja. Znotraj te bolj ali manj demokratične forme, to je odvisno, bi rekel da tudi od osebne nagnjenosti in osebnega vrednostnega sistema človeka. Vsekakor pa mislim, da je v večini strank notranje demokracije manj, kot jo je bilo v Zvezi komunistov takrat, ko sem jaz bil na njenem čelu.
MARJAN DORA
Ko ste prej razčlenjevali potezo Cirila Pucka pred štirimi leti, kaj je s paralelo, s Polonco Dobrajc in Edo Okretič Salmič ob zadnjem glasovanju? Tisti, ki so Pucka takrat križali, so sedaj to označevali za pogumno dejanje, za državotvorno dejanje.
MILAN KUČAN
Seveda ima vsakdo pravico, da spreminja svoje mnenje in vsak ima pravico, da greši. Formalna primerjava je seveda možna, vendar sem že prej rekel, gospod Pucko je to naredil na začetku mandata, ko se je šele oblikovala vlada za štiriletno obdobje neposredno po volitvah, to dejanje pa je bilo na koncu mandata tega Državnega zbora, pravzaprav slabega pol leta, še manj pred volitvami oziroma razpisom volitev in se torej po vsebini tega formalno enakega dejanja ne da primerjati oziroma se ta primerjava dela zelo težko.
MARJAN DORA
Pojdiva še k gospodarstvu v Pomurju, predsednik Kučan, glede na to, da ste bili na gospodarskem forumu v Soboti, pred tem ste bili v Pivovarni Laško, pardon, v Radenski v Radencih..
MILAN KUČAN
To se vam je zdaj že drugič zareklo.
MARJAN DORA
Ja, namenoma obakrat. Na nek način se Prekmurci bojimo: odkupujejo naše firme. Ne bom rekel, če dobre ali slabe firme, vendar odkupujejo jih, izgubljamo vodenje, marketing, trženje, postajamo vedno bolj "fizikalci". Nafta je v lasti države in Petrola, Radenska je v lasti Pivovarne Laško, Pomursko založbo....
MILAN KUČAN
Še ni.
MARJAN DORA
Proces poteka, delnice se zamenjujejo. Oni dan smo na poslanskem soočenju tudi poslušali predvsem ta problem, da je prekmurska pamet premalo agresivna, da se preveč prepuščamo, da mi ne odkupujemo nikjer nikogar, samo drugi nas, vendar samo tisto, kar je kaj vredno.
MILAN KUČAN
Temu se običajno pravi beg lastništva. Jaz se tega ne bi tako zelo bal, če seveda za tem begom lastništva stoji dokapitalizacija in če stojijo nove investicije, če stoji združevanje pameti, torej neka sinergija za skupno nastopanje ne na slovenskem, ampak na neslovenskih trgih. Mi smo premajhni, da bi si resna podjetja konkurirala doma, podjetja, ki so na isti proizvodnji, na istem proizvodnem področju. Torej, če je namen krepitev sinergije za skupno nastopanje na tujih trgih, vidim v tem smisel. Navsezadnje, niti hoteli, niti voda, to se pravi Tri srca, ne bodo od tod zbežala. Tisto, kar bi mene pri tovrstnih prevzemih, če smem tako reči, skrbelo je, če bi to pomenilo konec razvojnih oddelkov, konec razvijanja domače pameti, se pravi tehnološkega razvoja, marketinškega razvoja, trženja, vseh tistih funkcij, ki so danes pravzaprav pogoj ne samo za to, da se izdelek dobro naredi ali storitev odlično opravi, ampak da se to dobro proda. Če bi torej šlo za te vrste, bom rekel blago, združevanje, potem bi to bilo škodljivo.
MARJAN DORA
V mnogih dosedanjih primerih se ravno to dogaja in zato sem vam to vprašanje postavil, ker bi rad navezal.
MILAN KUČAN
Ne vem, če v mnogih, morate mi povedati za kakšen konkreten primer. Kolikor jaz poznam ta projekt - vi mu pravite Pivovarna Laško - naj ne bi šlo za to. Gledam pa seveda še z nekega drugega vidika. Če prednosti, ki jih ima Pomurje v tem svojem iskanju svojega položaja v svetu, kakršen je nastal zdaj v Srednji Evropi in okoli nas, ko preko Pomurja poteka ne samo prometni koridor 5, ampak ko je ta koridor mogoče širše razumeti kot avtocesto informacij, znanja, tehnologij, kapitala, kulture, potem je seveda treba imeti to proaktivno pozicijo. In ker hoče Južna Evropa, od Španije, preko Severne Italije priti preko Slovenije, preko tega prostora v podonavski prostor in naprej na evropski Vzhod, potem je smotrno, da si podjetja ali pa vsaj jedra, ki so od nekdanjih podjetij tukaj ostala, poiščejo tiste partnerje iz teh držav, ki želijo v ta prostor priti. Poznajo ga, imajo poslovne stike, poznajo ljudi in seveda dotok kapitala, dokapitalizacija teh naših podjetij s partnerskimi projekcijami bi lahko veliko pomagala, čeprav ne mislim, da je to edini razvojni izhod, ki se ga mora Pomurje poslužiti. Težko bi sprejel posplošene ocene. Treba je videti, za kaj v konkretnem primeru gre. Veste, lastnina sama, če ni ljudi, ki bi jo oplemenitili, ki bi jo znali obogatiti z dodatno vrednostjo, sama po sebi nič ne pomeni. Ali je najbolj srečna ta nameravana "poroka" med Pivovarno Laško in Radensko, bo pokazal čas, bodo pokazali rezultati. Skeptičen vnaprej po moji sodbi ne kaže biti.
MARJAN DORA
Skeptik nisem samo zaradi Radenske in tega prevzema ali kakorkoli se že temu pravi, ampak predvsem zato, ker imam občutek, predsednik Kučan, da imate v Ljubljani zmeraj več rojakov, visoko izobraženih, iz Prekmurja in Prlekije, ki nimajo pravzaprav kaj početi v tej pokrajini.
MILAN KUČAN
Čedalje več ljudi iz Pomurja tudi študira, vedno več jih tudi v rednem času diplomira, vedno več jih tudi diplomira z odličnimi rezultati, z zelo dobrimi magistrira in tudi doktorira. Vsega tega po moje v Pomurju nikoli ne bo mogoče zaposliti. Vprašanje seveda je, ali si Pomurje lahko privošči, da tisti, ki so bili že doma zaposleni, odhajajo. To je po mojem mnenju problem. Drugače pa več kot bomo imeli svojih ljudi v Sloveniji, v evropskih ustanovah in drugod po svetu, več bo možnosti, da nam bodo svoje ideje, svoje zveze, ali kot se zdaj temu reče lobiranje, pripeljali tudi dobre in uspešne partnerje, ki imajo kapital, ki pa morebiti nimajo idej, v ta naš prostor.
MARJAN DORA
Ste o teh stvareh govorili danes v na posvetu managerjev.?
MILAN KUČAN
To je bil moj pledoajé, moj poziv na tem razpravljanju v društvu Manager, ki je govorilo o razvojnih izzivih. Mislim, da je prav, da je izziv ambiciozen. Zdaj je dejstvo, da smo po makroekonomskih pokazateljih, da je Pomurje na zadnjem mestu med dvanajstimi statističnimi regijami v Sloveniji in da je izziv, cilj, ki so ga postavili pomurski managerji, kako s tega 12. mesta priti med prvih pet.
MARJAN DORA
Gotovo je treba spremeniti tudi rezultat študirajoče mladine, ki je tudi na zadnjem mestu v Sloveniji z 18 študenti na 1000 prebivalcev.
MILAN KUČAN
Veste, predvsem mislim, da je treba v državi marsikaj spremeniti. Predvsem je treba spremeniti logiko vladanja oziroma centralističnega upravljanja Slovenije. In poslanci, o katerih se bo zdaj odločalo, bi morali biti eden od tistih vzvodov, ki bi poskušal uveljavljati drugačno logiko upravljanja te države. Ne centralistično, torej z odpiranjem vseh kanalov vpliva, če smem tako reči, obrobja na center odločanja v Sloveniji, ne z demagogijo, da se nekaj državnih institucij iz Ljubljane preseli v Maribor, lahko tudi kakšna v Mursko Soboto, čeprav tudi to dopuščam. Vendar to nič ne pomeni, da ne bo še zmeraj odločanje centralistično, torej v samem centru Slovenije, tudi če je institucija tukaj. Navsezadnje, ministrstvo za drobno gospodarstvo in turizem ima svoj sedež v Mariboru, odloča pa se v Ljubljani.
MARJAN DORA
Predsednik Kučan, hvala lepa vam za ta obisk. V glavnem ste v položaju, ko ne morete izkoristiti dejstva, da jurčki obilno rastejo v teh dneh v Pomurju. In to vas navdaja z rahlo žalostjo, kajne?
MILAN KUČAN
Kar z veliko žalostjo, še posebej, ko vidim, kako se ropa prekmurske gozdove, z avtobusi in z vso nesnago, ki potem v gozdovih ostane po teh, bi rekel ne ravno tenkočutnih roparjih prekmurskih gozdov, ki se ne zavedajo, da s tem seveda kršijo tudi zakon, ki natančno določa, koliko gob je hkrati dovoljeno odnesti iz gozda.
MARJAN DORA
Moje povprečje je v redu, ker že deset let nisem v celi sezoni nabral 2 kg gob.
MILAN KUČAN
Zakon ne upošteva povprečij, ampak konkretni gobji ulov.
MARJAN DORA
Hvala lepa in uspešen dan vam želim še naprej.
MILAN KUČAN
Hvala tudi vam. Srečno.
|
