DRŽAVA PRED ZAHTEVNO PREIZKUŠNJO
Intervju predsednika Milana Kučana za Radio Koper

Nova Gorica, 17. marec 2000


NOVINAR
Gospod predsednik, najprej seveda dobrodošli na valovih Radia Koper in takoj morava povedati, da smo vas dobili v Gorico predvsem zato, ker Iskra danes praznuje štiridesetletnico. Iskra je verjetno, bolj izjema na žalost kot pravilo, eden izmed teh socialističnih gigantov, ki se je pobral po osamosvojitvi.

MILAN KUČAN
Pravi razlog za današnje slavje pravzaprav ni štirideset let življenja, ampak dejstvo, da je prvo podjetje pri nas, ki je dobilo certifikat QS 9000, ki je višja stopnja od certifikatov, ki jih ima že veliko naših podjetij. Med drugim tudi ISO standardi 9000. Prav ta Iskra je bila prva, ne samo v nekdanji Jugoslaviji, ampak v Vzhodni Evropi, ki je ta standard dobila, kar pomeni, da je to podjetje, ki je sposobno upravljati s kvaliteto. S kvaliteto, ki je znak za kupca, ki v končni fazi zmeraj presoja kvaliteto proizvajalca. In če se je to ujemalo s štiridesetimi leti, je to najlepše darilo, ki si ga je Iskra s svojimi delavci privoščila. Ne delim mnenja tistih, ki mislijo, da so socialistični giganti propadali, ker so bili socialistični. V takratnem sistemu pogledov na prihodnost države in Slovenije v okviru te države so razvijali Jugoslovanski in tudi mednarodni trg aktivnosti oz. dejavnosti, ki so nosile s seboj znamenje časa. Iskra, ne samo ta Šempeterska, ampak Iskra v celoti, je bila gotovo eden od nosilcev razvoja in še danes je pravzaprav rezervoar tehnoloških kadrov, razvojnikov, ki je še danes ali pa je ostal močan vsaj njihov vpliv v mnogih drugih podjetjih nekdanje Iskre. Meni je žal, da vsa podjetja tega niso zmogla, da so nekatera zaradi takšne ali drugačne kratkovidnosti, tako imenovane patriotske nacionalne naravnanosti upravljavcev države izgubila najprej kadre, razvojne in tehnološke, izgubila tržišče, izgubila naročila in gotovo je eden od takih tudi Litostroj.

NOVINAR
Glejte, sedaj je moderno da se govori o vstopanju v EU, gospodarstveniki pa se tega vstopanja niti ne bojijo toliko, celo pravijo, da so oni navajeni zakonitosti, ki veljajo na zunanjem trgu. Bolj se bojijo tega, da je naša gospodarska politika nekonsistentna, da nima pravih poudarkov, da bolj skrbimo za eno dejavnost, recimo kmetijstvo, kot pa da bi preživeli z močnim gospodarstvom na vsekakor krutem svetovnem trgu.

MILAN KUČAN
Gotovo je, da odgovor na to komplicirano vprašanje ni enostaven, tudi če ga zelo poenostaviva. Podjetja kot so Iskra Avtoelektrika, kot je Gorenje, ki poslujejo na globalnem tržišču, poslujejo doma pod manj ugodnimi pogoji. Ali če še bolj poenostavim, ne poslujejo na evropskem trgu, na trgih Evropske unije pod zahtevanimi pogoji, kot jih predpisuje ekonomski in trgovski red EU, pri nas pa pod najugodnejšimi pogoji, in za njih je gotovo zaželeno in dobrodošlo, da se naša zakonodaja, naši pogoji poslovanja, trženja, standardi kvalitete in tako naprej, čimprej izenačijo, harmonizirajo s pogoji EU. Kdor je dober, je že danes v EU, bojijo pa se seveda lahko tisti, ki niso dobri in ki bi se radi zatekali pod dežnik.

NOVINAR
Pa vendar bi lahko pričakovali kaj več podpore od slovenske politike, strategijo imamo izdelano?

MILAN KUČAN
Mislim, da je potrebno pred vstopom v EU pomagati z državno pomočjo nekaterim podjetjem, tistim, ki imajo prihodnost, perspektivo, ki so morebiti zdaj še v težavah. Ko bomo v EU, je seveda tudi sistem državnih pomoči v Sloveniji enak sistemu državnih pomoči v državah, ki so že članice EU in to so lahko samo razvojne spodbude, klasičnih gospodarskih intervenc države takrat ne bo več.

NOVINAR
No poglejte mi smo edini, ki v čakalnici lepo pridno čakamo na vstop v EU, tudi uradni, obiskali ste tudi nekatere kolege, ki čakajo, države, ki čakajo npr. baltske države, kako pa tam vidijo oni svoje težave pri vstopanju in pa morda kje je primerjava med Slovenijo in med baltskimi državami v pripravljenosti.

MILAN KUČAN
Vsaka država je primer za sebe in bi težko rekel kakšno posplošeno oceno, ker ima vsaka specifične probleme, čeprav je seveda skupno to, da morajo preurejati svoj politični in gospodarski sistem in ga prirejati svojim postavljenim ambicijam. Enotnost okoli postavljenih ciljev je tisto, kar človeka impresionira. Vse te baltske države so se zelo poenotile s političnim pogledom okoli tega, da je EU in NATO njihova prihodnost. Morebiti tudi zaradi bližine Rusije in preteklosti, pretekle izkušnje, ki jo st o sosedo imajo in jim to hkrati pomeni tudi nekakšno zagotovilo, da se neprijazna zgodovina ne bi mogla več ponoviti. Ampak ne glede na motive, se tam dela zelo načrtno, zelo sistematično in z veliko stopnjo soglasja. Tako da bi rekel, da notranjih motenj v političnem življenju, ki bi lahko segle v proces uresničevanja teh ciljev, ki so seveda zelo zahtevni in na marsikateri točki seveda je takih veliko zahtevnejših, kot je v Sloveniji, vendar teh notranjih motenj ni opaziti, vsaj jaz jih nisem občutil.

NOVINAR
Med politiki, pa tudi med malim človekom, med malimi ljudmi, bomo težko našli nekoga , ki bi nasprotoval vstopanju v Evropo, pa vendar nas tam ne čakajo samo dobre stvari ampak tudi problemi. Kaj bomo naredili, da mali človek ne bo še bolj v službi kapitala in tega našega prilagajanja in da bomo navsezadnje tisto, kar smo napisali v Ustavo, tudi država ljudi.

MILAN KUČAN
Nihče ne misli, da je EU idealna pot. Je tvorba, ki je najboljša, kar je do zdaj Evropa uspela skupnega narediti z veliko perspektivo. Veliko možnosti, kdor je v položaju, da lahko sodeluje v dialogu, kako razvijati EU, jo širiti, kako naj postane hrbtenica združevalnih procesov v Evropi, lahko na to vpliva. In ker to zadeva prihodnost vseh nas, zadeva tudi našo prihodnost. Če smo v tem dialogu, potem sami vplivamo na svojo usodo, drugače bodo odločali in vplivali drugi. Tako kot lahko v tej združbi živijo ljudje drugih držav, tako bodo gotovo lahko živeli tudi naši ljudje. Navsezadnje imamo izkušnjo. Vrsto let nazaj je precej naših ljudi v statusu, kot smo takrat rekli zdomcev, živelo v teh državah, delalo pod temi pogoji. Imajo preizkušnjo, so bili uspešni in so to izkušnjo mnogi prinesli tudi s seboj, razvili tu podjetja. Zato ne bi bilo potrebno imeti skrbi.

Drugo pa je vprašanje, koliko so naši ljudje, rekli ste med malimi ljudmi, čeprav pod tem pojmom oba razumeva našega povprečnega državljana, koliko je obveščen o tem, kaj ga čaka v EU. To je odgovornost upravljavcev te države in zaenkrat, kolikor imam jaz svoje poglede, bi lahko rekel, da je Slovenija gotovo na vrhu tistih držav kandidatk, ki za obveščenost svojih ljudi storijo največ. To seveda ne pomeni moje sodbe, da je narejeno vse, kar je potrebno. Veliko bo še potrebno narediti. Navsezadnje vsi vemo, da nas na koncu čaka referendum o tem, ali ratificirati doma, v domačem parlamentu pridružitveni sporazum, torej sporazum o polnopravnem članstvu v EU ali ne in mislim, da demokratična država poskrbi za to, da državljani vedo, o čem se na referendumu odloča. Mi smo že imeli referendume, kjer temu ni bilo tako. Ampak za tega verjamem, da bo tako, kot je bilo za tistega, ki mu pravimo plebiscit, predvsem pa leta 90.

NOVINAR
Gospod predsednik, povprečni volivec, da se tako izrazim, ni natančno seznanjen z vašimi ustavnimi pooblastili in tako naprej. Tudi po svoje je zanimivo, da ste bili dvakrat izvoljeni, to ni zanimivost, ampak dvakrat izvoljeni z veliko večino zaradi, rekel bom, svoje osebne zmernosti, umirjenosti in tako naprej, po drugi strani bi pa Slovenci radi, slovenski državljani radi svojega predsednika, da v teh časih, ko smo polni afer, polnih, ne vem, raznih prevratov v politiki, notranji politiki, da bi ta predsednik udaril po mizi in naredil red. Se da kaj naredit v tej smeri?

MILAN KUČAN
Mislim, da bi si vsi skupaj naredili slabo uslugo, če bi stimulirali to željo, da bi kdorkoli v tej državi delal red. Ta država je pravna država, ima svoj pravni red, ima ustanove, ki so dolžne skrbeti za to, da se ta pravni red uveljavlja in spoštuje. Imamo sodišča, ki presojajo o prekrških tistih, ki ta pravni red kršijo. Če bi pa prav zelo konkretno odgovoril na to vaše vprašanje, ključ in platno zato, da se naredi red, imajo državljani te države, volivci. Letos bodo parlamentarne volitve, ne glede na to po kakšnem volilnem sistemu bomo šli na volišče in ljudje bodo imeli možnost, da poplačajo tiste, ki so skrbeli za njihovo blaginjo, za njihovo stabilnost, da so se počutili varno, da so imeli delo, da so lahko šolali otroke, da jim je bilo dostopno šolstvo in poplačali tudi tiste, ki so v bistvu razbijali sleherno konstruktivno akcijo in so v ospredje postavljali afere, v ospredje postavljali stvari, ki okupirajo ne velike moči, ki jih ta narod ima, ki so to moč, to ustvarjalno potenco preusmerjali na po moji sodbi manj pomembne stvari. Samo poglejte. Približno dve leti že največji del političnih moči angažira razprava o volilnem sistemu, kar je pravzaprav za legitimnost in legalnost oblasti irelevantno. Eni in drugi so možni sistemi, ki v parlamentarni demokraciji konstituirajo oblast, seveda pa za račune posameznih strank ti sistemi niso vsi enaki, ali rečeno drugače; če gledam z vidika odgovornosti za državo in življenje državljanov, potem se mi seveda zdi, da bodo lahko državljani sami ocenili, kdo v resnici je skrbel in je pripravljen skrbeti za pogoje normalnega življenja in kdo o tem govori, dela pa drugače.

NOVINAR
Gospod predsednik, vi razpišete volitve, rekli ste letos bodo, kdaj bodo? Se lahko zgodi, da bodo predčasne, glede na to, da je ljudska stranka izstopila iz vladajoče koalicije?

MILAN KUČAN
Te možnosti ta hip ne morem izključiti.

NOVINAR
A mislite, da torej nimamo več vladajoče koalicije in da bo treba, mandatar da bo moral v parlament po nov mandat, ali bomo lahko kako drugače prebrodili ta čas?

MILAN KUČAN
No, odločitev vodstva ljudske stranke, da zapusti koalicijo par mesecev pred volitvami, je državo in ljudi v tej državi postavilo pred zahtevno preizkušnjo. Tisti, ki so to odločitev sprejeli, morajo po moji sodbi tudi prevzeti vso odgovornost za posledice takšne odločitve. Na to odločitev gledam ta hip zgolj z vidika odgovornosti za državo in za življenje ljudi v tej državi. Letošnje leto je pomembno leto. V marsičem bo usodno vplivalo na našo prihodnost. Ključne stvari, ki so povezane s približevanjem Evropski uniji, ne samo zakonodaja, ampak tudi implementacija zakonodaje, so pred nami. Letošnje leto je zelo pomembno tudi za uresničevanje naše ambicije po včlanjevanju v Nato.Že samo po sebi je to volilno leto, ki je zahtevno. Letos je prvo leto, ko v celoti poplačujemo davek na dodano vrednost, vse glasnejše so zahteve od naših partnerjev iz sveta , tudi seveda tistih, ki bodo odločali o našem članstvu v Evropski uniji, da privatiziramo bančno, finančno in zavarovalniško sfero, da ne naštevam naprej. Tu so tudi problemi obrambe, usposabljanja slovenske vojske, ki jih je že v normalnem, če tako rečem, političnem letu težko reševati, kaj šele v volilnem letu in če to volilno leto obremeni še takšna odločitev ne glede na razloge, s katerimi se utemeljuje, potem seveda mislim, da je potrebno o tem premisliti. Ta odločitev ima ustavno pravne in ima politične razsežnosti, potrebno jih je v celoti videti. Jaz bom to zase storil v kratkem in takrat bo morebiti moja ocena, moj komentar tega popolnejši, morebiti tudi strožji.

NOVINAR
Predsednik vlade dr. Drnovšek se je že začel pogovarjati s predstavniki strank glede možnosti, kako morda izpeljati to zadevo. Ali je govoril tudi z vami in oziroma kdaj sta nazadnje govorila in se posvetovala o tem ali čem drugem?

MILAN KUČAN
Razumljivo je, da je pobuda v rokah predsednika vlade. On ostaja brez koalicijskega partnerja in brez ministrov in on je tisti, ki mora videti, kaj lahko v tej situaciji stori, upoštevaje seveda pravni red, kakršnega imamo. Midva sva govorila predvčerajšnjim, vendar izključno o obisku hrvaškega predsednika gospoda Mesiča v Ljubljani, torej o pripravah na ta obisk in o pričakovanjih, ki jih ta obisk lahko uresniči. To je bilo pred obvestilom ljudske stranke o svoji odločitvi in o tem takrat ni bilo mogoče govoriti.

NOVINAR
Če pustiva malce ob strani naše domače zadeve, pa se morda kasneje še vrneva nanje. Prosil bi vas, glede na to, da ste tukaj za kratek komentar naših odnosov s sosedami, pa verjetno lahko Madžarsko na žalost izpustiva, ker imamo z njo še najboljše odnose, pa če greva potem od Avstrije do Italije in Hrvaške:

MILAN KUČAN
Najkrajše, sosedov si človek ne izbere, so in pametni človek poskuša z njimi čimbolj pametno urejati razmerja, tako da pri tem upošteva svoje in sosedove interese in išče neko skladje med njimi, kadar je to mogoče. Kadar ne, kadar so vprašanja načela, takrat je po moji sodbi najprej potrebno upoštevati načela in s tem sem vam povedal vse.

NOVINAR
Kako pa komentirate zadnje dogajanje, ne bom rekel ravno dogajanje, ampak rimski parlament pravkar sprejema in to z velikimi težavami globalni zaščitni zakon za slovensko manjšino. Lahko tukaj še kaj pomagate, ali ste svoje že opravili?

MILAN KUČAN
Predsedniku Ciampiju sem pisal pismo v zvezi s tem, ki je pravzaprav ponovilo vse tisto, kar je za sprejemanje te zakonodaje skozi vso usodno zgodovino uveljavljanje globalne zaščite Slovencev v Italiji povezano in povedal, da tu ne gre več za vprašanje uresničevanja notranje demokratične zaveze Italije in italijanskega parlamenta do ene od manjšin, ki živi v tej državi, katere pripadniki so lojalni državljani te države, ampak gre tudi za demokratično držo, ki jo Italija kaže navzven v Evropski skupnosti, kjer je vprašanje manjšin eno od temeljnih meril demokratičnosti kakšne države.

NOVINAR
Ni ravno soseda, je pa država s posebnim statusom, gre za Vatikan, oziroma za sveti sedež, tu smo sprejeli, vlada je sprejela spet nov tekst sporazuma z Vatikanom, ste ga videli?

MILAN KUČAN
Ne, pričakoval sem, da bo vlada, preden bo to storila, temeljito pogledala vse pripombe, tudi tiste najbolj skrajne. Navsezadnje gre za tako pomemben sporazum, da je v interesu obeh pogodbenic, torej Vatikana in slovenske države, da so določila jasna, da kasnejše morebitne spore, torej možnost za kasnejše morebitne spore, zoži na čim manjšo možno mero. Meni se bi s tega vidika zdel napor pogledati te pripombe vreden in se potem s pogajalci Vatikana še enkrat sporazumeti o tem, kaj pravzaprav, kakšna določba v sporazumu za eno ali drugo stran pomeni.

NOVINAR
Rimskokatoliška cerkev, oziroma papež je v nedeljo zaprosil za odpuščanje, oziroma se pokesal vseh grehov za preteklosti, sinoči pa nas je izpostava te cerkve, nadškof Rode v Sloveniji presenetil z rekel bom dokaj čudno izjavo na predavanju v Mariboru, kjer je kritiziral predvsem šolski sistem in parlament. Lahko v nekaj besedah komentirate to njegovo izjavo?

MILAN KUČAN
Dejanje papeža je seveda zgodovinsko, zelo pomembno, ki bo imelo posledice tudi za prihodnost. Glede tega, kakšne bodo te posledice in kako vrednotiti to dejanje, pa se najkrajše rečeno v celoti strinjam s tistim, kar je dejala za slovensko javnost zadnjič na televiziji dr. Spomenka Hribar. Tukajšnje ravnanje danes in jutri je merilo. Ne vem, jaz sem to, kar me sprašujete o izjavi nadškofa gospoda dr. Rodeta slišal preko vašega medija včeraj, ko sem se vozil pozno zvečer domov in ne bi povsem pritrdil vašemu mnenju, če sem ga prav razumel, da nas je presenetil. Ta izjava ni bila prvič povedana. Moje stališče je sledeče. Za prihodnost naroda sta pomembnejši od mnogih drugih stvari fizično in duhovno zdravje ljudi, državljanov v tej državi. K fizičnemu zdravju seveda štejem ne samo zdravje v ožjem smislu, sem štejem tudi rojevanje otrok in pogoje, socialne, materialne in druge zato, da ljudje rojevajo in si želijo otrok. Sem štejem tudi socialo. K duhovnemu zdravju pa štejem razen kulture in duhovnih vrednot predvsem izobraževalni sistem in izobraževanje. To sem vam povedal zaradi tega, da bi povedal svoje mnenje, da je naš šolski sistem, naše šolstvo, naša šola v svojem temelju dobra šola, ki vzdrži primerjavo z evropskimi šolskimi sistemi. To pa seveda ne pomeni, da je šola, takšna kot je, dana enkrta za vselej. To je živ organizem, tudi ona podleže spremembam časa razmer in je pravzaprav po svoje razumljivo, da je v procesu stalnega spreminjanja, izpopolnjevanja po svoji kvaliteti, po svojih ambicijah in po svojih ciljih. Ker jo tako vidim, se mi zdi razumljivo, da je potrebno o tem, kakšna naj bo vsakokratna šola, da je potrebno težiti za čim večjim soglasjem v družbi, zato ker ta šola zadeva vse nas. Do tega soglasja je možno priti samo skozi demokratično razpravo, kjer mora biti zagotovljena udeležba vsakomur. Nihče iz te razprave ne sme in ne more biti izključen, nihče pa seveda v tej razpravi ne more pričakovati, da bo samo njegov interes ali samo njegovo stališče, ali če hočete njegova doktrina tista, ki bo uveljavljena. Če sem prav razumel to včerajšnje poročilo, me je začudilo trdo stališče, da ta šola ni naša šola in stališče, ko bomo imeli drugačen Državni zbor, bomo, nekako tako je bilo rečeno, lahko izglasovali drugačno zakonodajo. Z dodatkom, zaključek je na dlani gospe in gospodje. Torej, če se je začela politična borba za šolo, je to za šolo, za duhovno stanje naroda in prihodnost slabo znamenje. Kot rečeno, edina informacija, ki jo imam, je preko vašega medija, torej radia Ljubljana in bi za kakšen res zahtevnejši komentar moral pogledati tekst takšen, kot je bil rečen.

NOVINAR
Gospod Kučan za konec žal seveda ne moremo mimo teh afer, skoraj moram vprašati kako je z avtom? Vi ste zaprosili podpredsednika vlade kot tudi predsednika vlade, da se ta zadeva reši, vlada je včeraj za zaprtimi vrati znova razpravljala o morebitnih indicih. Ali je na tem področju kaj novega, ali lahko komentirate kako drugače zadevo?

MILAN KUČAN
Ne vem, kaj je vlada o tem razpravljala, mene o tem obvestil nihče ni. Šlo je za krajo avtomobila. Še vedno mislim, da je to kraja avtomobila in da delati iz tega afero, v to afero vtikati državne organe in ljudi, ki v državnih organih delajo, konkretno tudi moje svetovalce, se mi zdi preko meje tistega, kar takšno dejanje v normalni državi je in kakršen odnos tudi zasluži. To je kriminalno dejanje, zato so službe. Ko bodo one ugotovile, kar bodo ugotovile, takrat bo možno o tem presojati in samo to so bili zahtevki v mojih pismih, ki jih omenjate.

NOVINAR
Podpredsednik se ni opravičil, tudi odgovora predsednika vlade nimate?

MILAN KUČAN
Ne, predsednik vlade mi je odgovoril, sem že povedal, da sem z vsebino tega odgovora, torej da stališča podpredsednika vlade niso stališča vlade, zadovoljen. Od podpredsednika vlade pa razen javnih razgovorov preko medijev nimam in zato pričakujem in pojasnilo in opravičilo.

NOVINAR
Gospod predsednik hvala, da ste si vzeli čas in seveda lepo potovanje nazaj v Ljubljano.

MILAN KUČAN
Hvala lepa in lep pozdrav poslušalcem.