LEGALNA OBLAST JE ŠČITILA PROSTOR VZPOSTAVLJANJA PLURALNE DEMOKRACIJE
Deseta obletnica prepovedanega "mitinga resnice" v Ljubljani
Intervju predsednika republike za posebno oddajo Radio Slovenija

Ljubljana, 1. december 1999


Novinar Janko SARADJEN
V tistih letih je bilo v beograjski propagandi na dnevnem redu - tudi vsi njihovi časopisi so pisali - napadov na Slovenijo in na protijugoslovansko naravnanost slovenskega vodstva. V bistvu pa je šlo za spopad med seboj nezdružljivih obrazcev v življenju takratne skupnosti. Čas je sicer prinesel prave odgovore. Če pa se vrnemo k mitingom na sploh in tistemu v Ljubljani pa je šlo tudi za fizični preizkus, katerih koncept je močnejši. Ta fizični preizkus se je na žalost nadaljeval tudi naprej z gospodarsko blokado, pozneje z vojnami v Sloveniji, na Hrvaškem, Bosni in Hercegovini, Kosovu - pa vse do spopada NATO ...

Milan KUČAN
Vsekakor štejem prepoved mitinga 1. decembra za zelo pomembno in v takratnih razmerah pogumno dejanje. Po moje ga je mogoče razumeti samo v takratnih razmerah in v času, katerih produkt so te razmere bile. Šlo je za takrat že zelo prepoznaven konflikt v Jugoslaviji med demokratično in v Evropo odprto koncepcijo na eni strani, na drugi strani pa za čedalje bolj hegemonističen in totalitarističen režim, ki se je vsaj formalno še zgovarjal na ideološke postavke, na katerih je druga Jugoslavija zrasla. Smisel mitinga ni bilo pripovedovanje resnice Slovencem o tem, kako trpijo Srbi na Kosovu, ampak izzivanje nereda in spopada s Slovenci, kar bi takratnemu federalnemu vodstvu služilo kot izgovor, da v Sloveniji uvede oz. proglasi izredne razmere, vzpostavi vojaško oblast in derogira legalno in legitimno izvoljeno slovensko oblast. V tistem času smo zelo natančno pazili, da so vsa dejanja imela formalno pokritje, da torej ni bilo mogoče najti izgovora, češ da Slovenija ne spoštuje zvezne ustave. Naš ključni premislek je takrat bil, kako najti formalno podlago. Potem, ko zvezno predsedstvo ni hotelo samo prepovedati tega mitinga, ga je prepovedal naš minister Tomaž Ertl oz. predsedstvo republike.

V tem času pa je šlo še za nekaj drugega. Za to, da se v Sloveniji razpirajo možnosti pluralnega delovanja . V okrilju tega prostora, ki ga je takrat ščitila - drugi ga ni mogel ščititi kot legalna oblast - legalna oblast, se je razraščala pluralna demokracija, katere sinergetski učinek je bil kasneje nastanek Demosa, ki prav v teh dneh proslavlja svojo desetletnico in ki je gotovo imel zelo pomemben delež v kasnejših dejanjih osamosvajanja in osamosvojitve in tudi mednarodnega priznanja Slovenije.

Celoten proces je bil eden od najbolj produktivnih dejanj v zgodovini slovenskega naroda, kajti na eni strani je šlo za formalno urejanje stabilnih oblik demokratičnega odločanja, na drugi strani pa za prostor nastajanja civilnih pobud, kar je na koncu ustvarilo sinergetski učinek, ki je bil v Sloveniji potreben za to, da je takrat osamljena in nerazumljena v jugoslovanskih okvirih pravzaprav sprožila prostor demokratičnim opredelitvam. Tudi na Hrvaškem, kasneje pa v Makedoniji in na nek način tudi v Bosni in Hercegovini.

Novinar Janko SARADJEN
Če smo prej omenili spopad med vodstvi Slovenije in Srbije, pa ne gre pozabiti, da ni šlo le za spopad politike, ampak so skoraj enaka trenja bila tudi v znanosti, kulturi, univerzitetnih .. krogih - da ne govorimo o novinarjih in velikih razlikah v pojmovanju resnice. Ali ni nenavadno, da pride do take kulminacije nerazumevanja med narodoma, ki nista imela med seboj ničnih in državnih meja in se nikoli prej nista spopadala?

Milan KUČAN
Mislim, da je bil konflikt širši. Mogoče je bila to najbolj izostrena točka in ni bilo slučajno, da se je ta spor najprej začel odvijati na področju kulture, ki je imanentni znak vsakega naroda. To je bil znak, da gre v bistvu za velike razlike v razumevanju večnacionalnega karakterja takratne jugoslovanske federacije. Spor se je najprej začel v Društvu književnikov. Ciril Zlobec je bil takrat predsednik. Takrat so se začele razprave o t.i. "jedrih", povezanih s poukom literature in kasneje je to moralo prerasti v politični konflikt, znotraj katerega se je razpiral prostor svobode in pluralizma. Ta prostor je po mojem mnenju v odločilni meri zavarovala tudi prepoved tega mitinga. Mitinga, ki ga ni bilo. Ne pomeni pa, da je mogoče pristati na tezo, da dejanja ni bilo. Dejanje je v političnem smislu bilo in prav je, da se ga ob desetletnici spomnimo. Kot je prav, da se spomnimo tudi obletnic vseh tistih organizacij in ustanov civilne družbe, ki so takrat Slovenijo delale tako različno od političnega in kulturnega življenja v drugih delih Jugoslavije.