Javni nastopi

KROG JE SKLENJEN
Predsednik Milan Kučan pred srečanjem srednjeevropskih predsednikov
Pogovor za Slovensko tiskovno agencijo STA

Ljubljana, 28. maj 2002


Srednjeevropski predsedniki, ki so se prvič sešli leta 1994, so si za temeljni cilj srečanj postavili zasidranje svojih držav v varnostno okolje Severnoatlantske zveze in Evropsko unijo kot zametek združene Evrope. Eden od začetnih ciljev predsednikov je bilo tudi doseči zraščanje evropskega Vzhoda in Zahoda. Od prvega srečanja, ki se je še ukvarjalo z iskanjem definicije srednjeevropskega prostora in njegove možne vloge v evropskih integracijah, pa do tokratnega v Sloveniji, ko bodo predsedniki razpravljali o vlogi Srednje Evrope v združujoči se Evropi, je tematski krog sklenjen. To je v pogovoru za STA pred 9. srečanjem srednjeevropskih predsednikov, ki ga bo konec tedna gostil na Bledu in Brdu pri Kranju, dejal predsednik republike Milan Kučan, sicer udeleženec vseh dosedanjih sestankov. "Predsedniki bodo morali zdaj razmisliti, kako naprej, srečanjem poiskati nove vsebine," med drugim meni Kučan, ki upa, da se bo predsednikom v prihodnosti pridružila tudi kakšna predsednica.

Pobuda za srečanja srednjeevropskih predsednikov je nastala v razmerah, ko so bile še zelo žive posledice nekdanjih blokovskih, političnih in ideoloških delitev, je spomnil Kučan. Takrat je vladalo močno pričakovanje, da bo mogoče tudi s to obliko srečevanja predsednikov držav, ki so nekoč ležale na evropskem političnem Vzhodu in Zahodu, presegati posledice teh delitev in premisliti o tem, katere so najboljše možne izbire za skupno prihodnost, ki bo pomenila varnost in blaginjo za vse ljudi v Evropi. Takrat so predsedniki ob zelo velikem angažiranju češkega predsednika Vaclava Havla, ki je bil eden od pobudnikov srečanj, zastavili tudi temeljne cilje srečanj, ki so jim sledili na vseh dosedanjih pogovorih.

Od prvega srečanja v Litomyšlu, ko je za skupno mizo sedlo sedem predsednikov, se je pobuda razširila, tako da bo predsednik Kučan tokrat gostil že 15 kolegov. Kučan meni, da ima vsak pristop svoje prednosti. Ožja skupina se lahko bolj identificira z določenim stanjem duha in pristnost povezave s temeljnim "srednjeevropskim" vrednostnim sistemom oziroma etiko je tako bolj neposredna. Pri širši skupini je ta vezanost ohlapnejša, prinaša pa veliko novega, poglede kulturnih sredin oziroma civilizacij, ki se srečujejo z drugačnim ali ne povsem enakim vrednostnim sistemom, je pojasnil Kučan. Ob tem je spomnil, da bodo na Bledu in Brdu zastopani tudi narodi vzhodne krščanske civilizacije, pa tudi tisti, ki segajo v islamsko kulturo. To je bogastvo in velika prednost, je dejal predsednik.

Večje število udeležencev zahteva tudi drugačen pristop, saj je težišče vse bolj na pripravah in čedalje manj na sklepni razpravi, je opozoril. Dilema, ki je zdaj pred predsedniki, je, ali srečanje širiti še naprej, tako da bi dobilo nekakšen panevropski značaj, ali pa ohraniti njegovo specifičnost ob možnosti, da bi glede na izbrano temo pogovora povabili sogovornike, ki bi lahko ponudili tudi poglede z drugačnega izkustvenega kroga. Kot je še povedal Kučan, je s kolegoma iz Češke in Avstrije, Vaclavom Havlom in Thomasom Klestilom, pripravil posebno izjavo, v kateri ocenjujejo dosedanja srečanja, ki jih je zaznamovalo obdobje prehajanja Zahoda na Vzhod in obratno, ter odpirajo vprašanje perspektive teh srečanj.

Ker bo s tokratnim srečanjem tematski krog, začet pred devetimi leti, sklenjen, saj so se v Srednji Evropi že zgodile nekatere transformacije, se bodo morali predsedniki po Kučanovih besedah odločiti, kako naprej. Ni nujno, da se bo to zgodilo na Brdu in Bledu, prej ali slej pa bo potrebno na novo določiti interes. Predsednik meni, da se bodo srečanja srednjeevropskih predsednikov ohranila, "dokler bo pri udeležencih obstajal realen interes, da se ne srečujejo zgolj na manifestativni, ampak tudi na delovni, vsebinski ravni, kjer se pokaže sposobnost za dialog in za intelektualni premislek o vprašanjih, ki jih politika običajno mora reševati na praktičen, ne le pragmatičen način". To je po njegovih besedah tudi premišljanje o združeni Evropi kot kulturnem, duhovnem in etičnem projektu, ki pa ne more biti samo moraliziranje. Razmere v Evropi in svetu namreč terjajo, da je združena Evropa učinkovita pri urejanju notranjih odnosov in nastopanju navzven, da za to zahteva racionalno ureditev in učinkovitost, je poudaril.

Kot ugotavlja Kučan, so z definicijo pojma Srednje Evrope težave, saj se ga ne da določiti z geografskimi, političnimi in gospodarskimi merili, ampak je to lažje z vrednostnimi in etičnimi. Tako so predsedniki v Litomyšlu soglašali, da je Srednja Evropa vsakokratno stanje duha tistih evropskih ljudi, ki sprejemajo iste vrednote, sicer značilne za vso Evropo, vendar imajo posebno vrednost v tem prostoru, ki se je skozi zgodovino soočal tudi z njihovo negacijo. To stanje duha predsedniki razumejo kot pripadanje tistim vrednotam, ki imajo v svojem izhodišču individualnost človeka, spoštovanje njegovega življenja, dostojanstva in pravic ter svobode, da se prišteva k nacionalnemu in verskemu občestvu. Pripadanja občestvu pa ne more biti uveljavljeno na račun enakih pravic in svobode drugih ljudi, je opozoril Kučan. Da bi preprečili ponavljanje zgodovine, ko je prišlo do negacije teh vrednot, bi morali v Srednji Evropi uveljaviti zlato pravilo odnosov med ljudmi, "da drugemu ne storiš ničesar, kar ne želiš, da bi drugi storili tebi", je dejal.

Po predsednikovem mnenju mora to biti izhodišče tudi za vrednostno podlago združene Evrope. Ta ne bi smela negirati individualnosti človeka, narodov ali drugih skupnosti, ampak znati to povezovati v isti tok. Pri tem ne bi smeli prizadeti individualnosti ali celo pozabiti na nevarnost, da narodi in države, ki uživajo večjo blaginjo in kakovost življenja, tvegajo nerazumevanje revnih, ali da bi veliki in močni pozabili na potrebo po razumevanju manjših in šibkejših. Ta načela skušajo srednjeevropski predsedniki že ves čas uveljavljati tudi na svojih srečanjih, tudi v dialogu s predsedniki držav, ki ležijo ob robu ožjega območja Srednje Evrope. Tako so se srečanja z začetnih sedmih, osmih držav tudi razširili na današnje število, je pojasnil Kučan.

Eden od začetnih ciljev srečanj predsednikov je bilo doseči zraščanje evropskega Vzhoda in Zahoda, "želja, da bi razumeli, da se je Berlinski zid zrušil tako na evropski Vzhod kot tudi na evropski Zahod, in da je potrebno o Evropi odtlej misliti drugače", je spomnil Kučan. Ta pričakovanja so po njegovem mnenju zdaj uresničena. Ob tem je spomnil, da se bodo na Bledu in Brdu srečali tako predsedniki držav, ki so že članice Evropske unije, držav, ki so zelo resne kandidatke za vstop, in držav, ki so na začetku procesa približevanja uniji, poleg tega pa tudi predsedniki držav članic zveze NATO in držav, ki povabilo pričakujejo v Pragi. "To prežemanje Vzhoda in Zahoda na tem prostoru je pravzaprav že uresničeno, zdaj pa govorimo o skupnem premišljanju o tem, kakšna naj bo prihodnost Evrope," je dejal Kučan.

O prihodnosti združene Evrope države razpravljajo tudi v okviru evropske konvencije, ki naj bi premislila o tem, kakšna je vloga Evrope v sodobnem svetu, ali je nanjo pripravljena in kaj je potrebno storiti na institucionalni ravni za njeno uresničitev. Na to vlogo je potrebno gledati iz perspektive nekdanje vloge Evrope v svetu, ko je v dobrem in slabem zaznamovala vso človeško kulturo in civilizacijo, je dejal Kučan in opozoril, da Evropa vloge iz časov evropocentrizma ne more več igrati. V svetu se je namreč oblikovalo več središč človeške civilizacije. "Evropa mora sprejeti vlogo le enega od teh središč, razumeti, da je to vlogo mogoče uresničevati ne samo s tekmovanjem, ampak tudi s sodelovanjem," je poudaril. Množico svojih individualnih kultur, ki pa vendarle imajo isti izvor, mora Evropa uporabiti, da bi se prav iz te pestrosti in individualnosti rojevala skupna evropska stališča o ključnih vprašanjih sodobnega sveta in njegove prihodnosti, meni Kučan.

Med izzivi, na katere mora Evropa odgovoriti, je predsednik omenil negativne učinke globaliziranega sveta, zlasti tiste, ki jih prinaša globalizirani kapital, pa tudi nove globalizirane oblike ogrožanja miru in varnosti v svetu, npr. organizirani kriminal, potencialne ekološke katastrofe, nekontrolirane biomedicinske posege in mednarodni terorizem. Evropa pa mora premisliti tudi o tem, kaj lahko prispeva k pozitivnim učinkom globalizacije, npr. kako v dobro vsega človeštva izkoristiti globalnost najnovejših tehnologij, kot sta informacijska in genska, ter dobrine, kot sta socialna in pravna varnost, enake možnosti za vse ter razpolaganje z znanjem, ki je med človeštvo zdaj neenakomerno razporejeno. "Evropa ima dovolj izkušenj in akumuliranega duhovnega bogastva, da je sposobna formulirati odgovore na ta vprašanja zase in za svet," je prepričan Kučan.


 

arhivska stran