ZAHVALA G. HANSA VAN DEN BROEKA OB PODELITVI ODLIKOVANJA ZLATI ČASTNI ZNAK SVOBODE

Ljubljana, 3. oktober 1996


Ponosen sem in ganjen ob tem zelo visokem odlikovanju, ki ste mi ga podelili, zlatega častnega znaka svobode. V tem odlikovanju je jasno izražena svoboda, ki vam toliko pomeni in pomeni tudi nam. V resnici, gospod predsednik, obuja spomine na tiste tragične dni v začetku devetdesetih let, ko je bila Evropska zveza, tedaj Evropska skupnost, še nekako v zadregi, kaj storiti ob naraščajoči tragediji, katere prvi znaki so tedaj postali vidni. Vaše besede so naredile name zelo močan vtis in so me ganile, saj namreč vem, da je Evropska zveza v tistih dneh morda nekoliko zmedla vas in vaše ljudstvo zaradi svojega obotavljivega odnosa do nečesa, kar se je dogajalo in razvijalo in je navsezadnje postalo neizogibno z razkosanjem oziroma razpadom nekdanje Jugoslavije. In teh razgovorov se tako dobro spominjam - morda po preteku tega časa in po vaših današnjih besedah celo bolje razumem vašo takratno zmedo, hkrati pa tem bolj cenim vaše razumevanje za naše tedanje ravnanje, in naših občutkov in motivacij iz tistih dni ne bi mogel bolje izraziti, kot ste to izrazili danes vi sami. Svoboda, težnja po svobodi sta bili trdno usidrani v vašem ljudstvu in v vas samih. Že tedaj, gospod predsednik, ste bili poznani kot nekdo, ki je trdno prepričan, da je reforma za Slovenijo edina prihodnost. Pravzaprav je vaše ljudstvo že v zgodnjih osemdesetih letih jasno izrazilo, dejal bi, slo po politični in kulturni svobodi. Vse to, izraženo v tistih zgodnjih devetdesetih letih, še ni prav prodrlo do nas samih.

Zagotavljam vam, a ne v svojem imenu, ampak v imenu Evropske komisije, njenega predsednika, ki vas lepo pozdravlja, in EZ, našo trdno zavzetost za vključevanje, naše trdno prijateljstvo do Slovenije in njenih ljudi in našo trdno zaobljubo njenemu predsedniku Slovenije, da bomo delali skupaj z njim in njegovo vlado do članstva, ki ga imenujemo članstvo v EZ.