DOPISOVANJE CLINTONA IN KUČANA PRED SARAJEVSKIM VRHOM

Ljubljana, 28. julij 1999


Predsednik Republike Milan Kučan je danes odgovoril na pismo predsednika ZDA Billa Clintona, v katerem je seznanil predsednika Kučana z ameriškimi stališči o uresničevanju Pakta stabilnosti za JVE. Predsednik Clinton je izrazil pričakovanje, da bodo Slovenija in njene sosede pripravile načrte medsebojnega sodelovanja za ta cilj. Od Slovenije pričakuje predloge za dolgoročni vsestranski razvoj in stabilnost kriznega območja. Izrazil je prepričanje, da morajo projekti za obnovo in razvoj Balkana temeljiti na načelih preglednosti ter potekati preko javnih in poštenih natečajev, ki bodo olajšali sodelovanje podjetij iz jugovzhodne Evrope. Sporočilo vrhunskega srečanja v Sarajevu naj bi po Clintonovem mnenju bilo tudi to, da bodo politične reforme v Beogradu postavile bolj trdne temelje za stabilnost celotne regije. Na koncu je pozdravil priložnost sodelovanja s slovensko vlado, od katere pričakuje, da si bo na pripravljalnih sestankih konec tedna čim bolj prizadevala za izpolnitev načrtov, ki bodo nato predstavljeni na vrhunskem srečanju. Slovenija ima po njegovem mnenju tudi veliko dragocenih znanj, ki lahko pomagajo pri demokratičnih spremembah v Srbiji.

V svojem odgovoru predsedniku Clintonu je predsednik Milan Kučan zapisal, da je za Evropo dolgoročno koristno, da se je vendarle odločila neposredno pomagati državam na Balkanu na njihovi poti v evropski način življenja in v združeno Evropo ter tako trajneje umiriti eksplozivni Jugovzhod. Sarajevski vrh naj potrdi potrebno skupno evroatlantsko voljo ter sprejme tudi praktične ukrepe in rešitve. Dolžnost vseh udeleženk Pakta stabilnosti je, da storijo vse za izvedbo Pakta, za njegov optimalen rezultat pa je potrebno skladno projektiranje dejavnosti na vseh ključnih področjih. Predsednik Kučan je izrazil prepričanje, da je marsikateri projekt mogoče učinkovito začeti že zdaj, da pa se bodo morali vsi udeleženci čim prej posvetiti tudi vsebinskim aspektom in koreninam balkanske tragedije, kar bi vsem dalo dobre skupne usmeritve za dolgoročno ureditev tega področja. Predsednik Kučan je v pismu izrazil pričakovanje, da bi srečanje v Sarajevu tudi zavezalo prejemnice pomoči, da pri uresničitvi Pakta čim bolj sodelujejo med seboj in prevzemajo obveznosti, ki jih bodo hitreje približale evropskim standardom in načinu življenja. Dokler ne bo na Balkanu vzpostavljena vladavina človekovih pravic, stabilne in odprte meje ter odprta pot k blaginji, do takrat tudi ne bo stabilne, varne in uspešne Evrope. Kučan se tudi strinja s Clintonom v pogledih na svobodno trgovanje, ki je tudi praktični interes Slovenije kot ustanovne članice WTO in pri katerem lahko Slovenija s svojo izkušnjo veliko pomaga. V okviru Pakta je Slovenija skupaj z državami kot so Madžarska, Avstrija, Italija, Grčija in Turčija, dolžna prevzeti kot bližnja soseda nestabilnega območja s 70 letnimi političnimi izkušnjami na Balkanu, poseben del evropske odgovornosti za demokratizacijo in gospodarsko obnovo tega območja. Slovenija za uresničitev Pakta ne vidi koristi v zamisli o posebni politično ekonomski regiji, ki bi združevala prejemnice pomoči in okoliške donatorke, kajti gre za interes in odgovornost vseh držav udeleženk Pakta. Je pa Slovenija pripravljena s prejemnicami pomoči neposredno sodelovati tudi pri skupnem projektiranju, da bi bila uresničitev Pakta čimbolj učinkovita in racionalna. Tako bi se izognili nepotrebnim pomanjkljivostim, ki lahko ovirajo sedanja velika prizadevanja Evrope in atlantskega zavezništva na Balkanu.