OBLETNICA PRIZNANJA SAMOSTOJNOSTI SLOVENSKE ŠKOFOVSKE KONFERENCE

Ljubljana, 25. februar 1999


Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je danes, 25. 2. 1999 v Vili Podrožnk priredil sprejem ob šesti obletnici Slovenske škofovske konference.

Sprejema so se udeležili nosilci ključnih funkcij tako v času osamosvajanja Slovenije in ustanavljanja Škofovske konference, kot tudi danes. Med gosti so bili premier dr. Janez Drnovšek, dr. France Bučar, Herman Rigelnik in Lojze Peterle. Sprejema pa so se udeležili tudi slovenski metropolit dr. Franc Rode, prvi slovenski veleposlanik v Vatikanu Štefan Falež, veleposlanik Svetega sedeža v Sloveniji Edmond Farhat in člani Slovenske škofovske konference.

Predsednik Kučan je ob tej priložnosti dejal, da je bilo priznanje samostojnosti Slovenske škofovske konference s strani Svetega sedeža izraz naklonjenega razumevanja volje Slovencev po svoji lastni državi, saj je bil Vatikan med prvimi, ki so priznali samostojno slovensko državo, Republiko Slovenijo. Ni mogoče spregledati dejstva, da je vatikanska diplomacija v sodobni zgodovini praviloma sprejemala svoje tovrstne odločitve v korist novim državnim tvorbam šele po tem, ko je to že storila večina drugih, zlasti velikih in vplivnih držav. Priznanje samostojnosti Slovenske škofovske konference je predsednik umestil med tiste dogodke v življenju slovenske države in njenih državljank in državljanov, ki ohranjajo trajni pomen in veljavo. Ta pa sta po predsednikovih besedah neodvisna od vsakokratnih osebnosti, ki vodijo in upravljajo državo ali Katoliško cerkev v Sloveniji. Vrednosti teh dogodkov ne morejo povečevati ali zmanjševati priložnostne razlage, ki so podvržene preizkušnji človeškega spomina in so včasih nasprotujoče. Njihove veljave prav tako ne morejo določati vsakokratne razmere v državi ali vsakokratna razmerja med vlado in škofovsko konferenco. V svojem nagovoru je poudaril, da je z ustanovitvijo Slovenske škofovske konference v slovenski državi, na temelju njene demokratične ustavne ureditve ustvarjena možnost dialoga za urejanje vseh, tudi najobčutljivejših vprašanj v odnosih med državo in RKC. Urejanje teh razmerij v novi državi Sloveniji je dinamičen proces, ki zahteva svoj čas, veliko potrpežljivosti, strpnosti in medsebojnega zaupanja, pa tudi spoštovanja. Na to kaže tudi zadnje pisno soglasje cerkvene in državne komisije o temeljni urejenosti položaja Katoliške cerkve v Sloveniji in možnostih za njeno svobodno delovanje v skladu z ustavnimi načeli in veljavno zakonodajo. Na teh osnovah in ob upoštevanju evropskih in naše lastne izkušnje so mogoča tudi soglasja o vprašanjih, ki še niso urejena ali jih ena ali druga stran šteje za odprta, je sklenil predsednik Kučan.