S PREDSEDNIKOM JANKOM KUŠARJEM O POBUDI DESUS ZA NOVO PREDSEDNIKOVO STRANKO
Odgovor predsednika Milana Kučana na pismo DeSUS-a

Ljubljana, 16. februar 2000



Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je danes sprejel predsednika Demokratične stranke upokojencev Slovenije Janka Kušarja in mu vročil svoj odgovor na odprto pismo mestne in pokrajinske organizacije DESUS Ljubljana.

V odgovoru Desus je predsednik Kučan zapisal:

"Mestna in pokrajinska organizacija DeSUS iz Ljubljane sta me z odprtim pismom povabili, naj bi ob sedanji politični "zmešnjavi", kot pišeta, prevzel pobudo za politično povezovanje ljudi. Programska osnova naj bi se oprla na ugotovitve in predloge iz mojih javnih nastopov, v katerih sem se ob kritičnem odnosu do sedanjega delovanja države in do neustrezne pravne varnosti državljank in državljanov zavzemal za razvojno usmerjeno, socialno pravično in demokratično Slovenijo. V pismu se sklicujeta tudi na domnevna pričakovanja javnosti, da bi ustanovil tudi "svojo" politično stranko.

Kot je Vam in javnosti znano, sem bil v obeh predsedniških mandatih izvoljen za predsednika republike na predlog liste državljanov in ne kot kandidat katerekoli politične stranke. Imam trdno namero končati svoje delo v drugem predsedniškem mandatu kot predsednik vseh državljanov, ki opravlja to funkcijo v dobro tako tistih, ki so me volili, kot onih, ki se niso odločili zame, zato se pri tem ne želim vezati na nobeno politično stranko. Vsi moji javni nastopi in tudi vse moje delo kot predsednika Republike Slovenije imajo svoj trdni temelj v plebiscitu za samostojno Slovenijo, ki je bil skupno dejanje vse Slovenije, in v naših zavezah ob osamosvojitvi. Ko se skoraj deset let pozneje oziram nazaj, ostajam enako prepričan kot tedaj, da so državljani v plebiscitarni odločitvi za samostojno državo zahtevali in pričakovali bistveno več kot samo konec centralistično - hegemonistične, socialistične jugoslovanske federacije. Takšna je tudi moja izkušnja iz mnogih pogovorov z ljudmi, ki jim je do naše države in do njene prihodnosti. Državljanke in državljani Slovenije so se izrekli za svobodo, za demokracijo, za popravo krivic, ne da bi povzročali nove, za pravico do različnosti in za strpnost do drugačnosti, za politično tekmovanje in ne za politično sovraštvo, za prihodnost in spoštovanje dobrega iz naše dolge preteklosti, za spoštljiv odnos do svobodoljubnih izročil narodnoosvobodilnega boja, za obsodbo izvensodnih usmrtitev po vojni in spoštovanje vseh mrtvih, za prednost boljšemu in za socialno varnost, za slovenstvo in za svetovljanstvo, za dobre in vsem dostopne šole, ki naj zagotovijo prihodnost mladim ljudem, za odprtost slovenskega trga in za ohranitev nacionalnega bogastva, za visoke tehnologije in za odličnost našega dela, za dobre in plodne odnose s sosednimi narodi in državami, za vstop v Evropsko unijo in druge evroatlantske integracije. Plebiscit je strnil vso slovensko energijo in jo hkrati na novo počlovečil. Vsakdo je bil povabljen k delu za skupno dobro ne glede na to, kam je neprijazna usoda koga zanesla v preteklosti.

To je tudi moj pogled na Slovenijo in življenje v njej, za takšno državo si prizadevam že dolga leta, vse odkar vem in sem prepričan, da sta svoboden posameznik in samostojen, v svet odprt narod temelj človekovega bivanja in njegove uspešnosti v globalnem svetu. Temu sem zavezan, svoj dolg imam do vseh državljank in državljanov, do energije in znanja ljudi, ki hočejo ustvarjati prijazno skupno prihodnost. Moja zavezanost sporočilom plebiscita za samostojno Slovenijo mi zato tudi nalaga, da podprem vsako pozitivno politično voljo, ki jih želi uresničevati. Obstajajo politične stranke, ki izražajo takšno politično voljo. Takšno voljo pa ob sedanjih parlamentarnih in neparlamentarnih političnih strankah ali celo v nasprotju s stališči in ravnanji nekaterih med njimi, izražajo tudi številne pobude ustanov in gibanj civilne družbe, skupine slovenskih izobražencev, gospodarstveniki, publicisti in številni posamezniki, ki se obračajo pisno in ustno tudi na predsedniški urad in name osebno. V teh pobudah je v zadnjem času še posebej izraženo nezadovoljstvo s pogostimi pojavi vsakršne nestrpnosti, strankarske oholosti, spreminjanja političnega tekmovanja v sovražna, tudi osebna obračunavanja, ponarejanja dogajanj med II. svetovno vojno, z zlorabami ustanov političnega in parlamentarnega sistema, s socialnim egoizmom, nezaposlenostjo, pa tudi s korupcijo in ravnodušnostjo do socialne revščine in do ljudi v stiskah.

Letos je volilno leto. Državljani se bodo znova odločali za politične stranke in njihove poslanske kandidate, ki bodo štiri leta tvorili najvišjo slovensko zakonodajno ustanovo; ta ima zaradi dosledno izpeljanega parlamentarnega sistema velik vpliv na življenje v naši državi in zato tudi veliko odgovornost. Prepričan sem, da bodo v volilni tekmi sodelovale politične stranke in drugi pobudniki z volilnimi programi in osebnostmi, ki bodo jamčili za izpolnjevanje pozitivnih pričakovanj volivcev, da bo Slovenija 21. stoletja zares postala ugledna in samozavestna država socialne pravičnosti, vladavine človekovih pravic, pravne in vsakršne varnosti svojih državljanov, gospodarsko uspešna in politično stabilna, ki bo zato mogla postati enakopravna članica Evropske unije in drugih evropskih varnostnih, gospodarskih in socialnih sistemov. Samo tako bo lahko prepoznana in uveljavljena njena nacionalna identiteta v novem globaliziranem človeškem svetu. To je ključna odgovornost generacije sedanjih političnih upravljavcev naše države, ki je ne smemo lahkomiselno prenašati na prihajajoče generacije.

Vsa takšna stremljenja in dejavnosti, volilne programe in kandidate bom kot predsednik države v okviru svojih ustavnih pooblastil javno in dejavno podpiral. Angažiral se bom, da se potrdijo in še bolj uveljavijo vrednote iz časov osamosvajanja Slovenije. Podpiral bom prizadevanja, da se povežejo vsa hotenja, ki so pripravljena na njih oblikovati svoje programe. Odločitev o kandidatih in programih strank je v rokah volivcev. Prepričan sem, da bodo tako po dosedanjem ravnanju političnih strank kot po njihovih programih in rezultatih prepoznali in podpirali tiste, ki so jim vrednote in hotenja, izražena na plebiscitu in v drugih osamosvojitvenih dejanjih, najbližji in ki delujejo strpno, povezovalno in so odprti do sodelovanja za dobro vseh ljudi v državi."