Sporocila za javnost in demantiji

ZAKLJUČEN USPEŠEN URADNI OBISK PREDSEDNIKA LITVE V SLOVENIJI

Ljubljana, 24. maj 2000


Odlični bilateralni odnosi, podobni pogledi na evropsko prihodnost in enake zunanjepolitične prioritete omogočajo državama, da se povezujeta v skupnih akcijah tudi v multilateralnih prizadevanjih. Tako se bosta skupaj zavzemali, da se pri reformah Evropske unije ohrani vpliv in zastopanje interesov malih držav, še posebej pri glasovanju o vprašanjih, o katerih se odloča s soglasjem vseh članic, sta poudarila predsednika Milan Kučan in Valdas Adamkus, ki je bil 23. in 24. maja 2000 na dvodnevnem uradnem obisku v Sloveniji.

Na uradnih pogovorih sta predsednika razpravljala o dobrih in prijateljskih bilateralnih odnosih, ki jih Slovenija in Litva gojita že od samega začetka velikih sprememb v Evropi. Govorila sta tudi o evropskih in čezatlantskih integracijskih procesih, o položaju v Jugovzhodni Evropi, o Rusiji ter se medsebojno tudi informirala o notranjih razmerah v obeh državah.

Predsednik Kučan je izrazil zadovoljstvo, da je bila Litva na vrhu EU v Helsinkih povabljena, da prične s pogajanji za članstvo v uniji. Slovenija jo pri tem podpira in ji nudi svoje izkušnje, ki si jih je že pridobila v pogajanjih z EU. Slovenija se zaveda, da se mora EU pred sprejemom novih članic najprej pripraviti na širitev. Sedanja širitev je širitev skupnosti v pravem pomenu, saj sprejema v svoje vrste države, ki imajo drugačne zgodovinske izkušnje kot sedanje članice, saj so dalj časa živele v drugačnem političnem in ekonomskem sistemu in so gospodarsko tudi manj razvite.

Predsednika sta menila, da se mora pri reformah v EU ohraniti vpliv in zastopanje interesov malih držav tako v svetu kot tudi v Evropski komisiji ter zagotoviti komisarja vsem državam članicam. Glede pobud nemškega zunanjega ministra Joschke Fischerja in glede pobud Jacquesa Delorsa pa sta predsednika soglašala, da se prihodnost Evropske unije ne more graditi na morebitnem razlikovanju političnih interesov in vrednot. Kajti, če Evropska unija ne bo grajena na predpostavki, da imajo vse njene članice v temelju enake politične interese in da so zavezane istim vrednotam, potem nobena institucionalna reforma ne more zagotoviti prihodnosti Evropski uniji niti združeni Evropi. To smo mi že doživeli v Jugoslaviji kot federaciji, je poudaril predsednik Kučan, ki je bila nenehno v institucionalnih spremembah, je pa zanemarila dejstvo, da če ni vsebinske, vrednostne, integracijske ideje, potem nobena institucionalna reforma takšni skupnosti ne pomaga.

Predsednika sta tudi poudarila pomen nedavne konference o vlogi Nata v spremenjenem varnostnem okolju v Evropi, ki je bilo v Vilniusu in katero sta soorganizirali Litva in Slovenija. Udeleženke so poslale nedvoumno sporočilo članicam o odločnosti kandidatk, da se mora širitev Nata nadaljevati, saj je evroatlantska obrambna in varnostna povezava nujna, če želimo varno evropsko prihodnost. Evropska komponenta naj se krepi znotraj tega, nikakor je ne sprejemamo kot alternativo.

Predsednika sta govorila tudi o razmerah v Rusiji in na jugovzhodu Evrope, še posebej o zadnjih dogajanjih v ZRJ in na Kosovu. Predsednik Kučan je tudi svojega gosta obvestil, da želi Slovenija predsedovati Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi leta 2005 in da prosi za podporo tudi Litvo. Po naši sodbi nas za to mesto kvalificirata naše uspešno sodelovanje v Varnostnem svetu, kjer je Slovenija bila nestalna članica in slovensko aktivno angažiranje pri iskanju rešitev za jugovzhod Evrope, posebej znotraj Pakta o stabilnosti.

Predsednika sta ocenila, da je še veliko možnosti za razvoj gospodarskega sodelovanja, čeprav blagovna menjava v zadnjih letih hitro raste. To velja predvsem za slovenski izvoz, zato se pojavlja na strani Litve velik deficit, ki bi ga bilo treba premostiti z razvijanjem višjih oblik gospodarskega sodelovanja. S tem namenom je spremljala predsednika Adamkusa številna gospodarska delegacija.

Visoki litovski gost se je v času obiska srečal tudi z v.d. predsednika vlade dr. Janezom Drnovškom, predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom in predstavniki parlamentarnih strank. Obiskal je ljubljansko mestno hišo, kjer se je srečal z županjo Viko Potočnik in se vpisal v Zlato knjigo mesta. Sodeloval je na poslovni konferenci, ki jo je organizirala GZS, ter obiskal Luko Koper in Piran.

URAD PREDSEDNIKA REPUBLIKE

 

arhivska stran