ODGOVOR PREDSEDNICI EVROPSKEGA PARLAMENTA

Ljubljana, 8. junij 2000


Predsednik republike Milan Kučan je danes odgovoril na pismo predsednice Evropskega parlamenta Nicole Fontaine, v katerem ga je obvestila, da so jo nekateri italijanski poslanci evropskega parlamenta zadolžili , da predsedniku prenese njihovo začudenje in razočaranje nad nekaterimi njegovimi pogledi, izraženimi v govoru 17. maja ob obisku predsednika Kučana v Evropskem parlamentu.

Predsednik je v odgovoru Fontainovi uvodoma izrazil obžalovanje, da ni prišlo do dialoga že v Strasbourgu v času njegovega obiska in poudaril, da Evropski parlament razume kot središče svobodnega političnega duha nove Evrope, kot demokratično ustanovo za predstavitev vseh izkušenj evropskega prostora in pogledov na skupno prihodnost, kot institucijo, v kateri je mogoče povedati sleherno resnico, četudi je lahko kdaj za koga neprijetna. Zamolčevanje resnic po mnenju predsednika Kučana ne more koristiti sožitju in medsebojnemu razumevanju.

"Poslancem Evropskega parlamenta sem v svojem nastopu izrazil pričakovanja Slovenije, da odprta vprašanja iz bilateralnih odnosov med kandidatkami in članicami EU ne bodo pogoj za članstvo v EU in da v sedanjih pogajanjih o članstvu ne bodo povzročala razlik med državami kandidatkami", je v pismu zapisal predsednik Kučan.

Pri tem je predsednik Kučan dodal: "Posledice "bolečega obdobja po drugi svetovni vojni", ki je skupaj s časom fašizma in fašističnega nasilja nad Slovenci pred vojno in med njo eno najbolj tragičnih obdobij v slovensko - italijanskih odnosih, so bile urejene z Londonskim memorandumom 1954. leta, Osimskimi sporazumi 1975. leta in Rimskim sporazumom 1983 leta. Slovenija je kot ena od naslednic nekdanje Jugoslavije izpolnila vse svoje obveznosti iz teh sporazumov. Med drugim tudi redno odplačuje svoj del dolga, ki ga je sprejela do italijanske države, da bi poplačala svoje obveznosti do tistih državljanov tedanje Jugoslavije, ki so v letih povojnega urejanja odnosov med državama optirali za Italijo. Med pogajanji za pridruženo članstvo je bil Sloveniji s tako imenovanim španskim kompromisom zaradi vztrajanja takratne italijanske vlade postavljen zahtevnejši pogoj kot ostalim kandidatkam. Stežka smo ga sprejeli, vendar ga dosledno izpolnjujemo."