 Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk je sprejel predsedujočega Predsedstvu Bosne in Hercegovine Željka Komšića, ki je prispel na dvodnevni uradni obisk v Republiki Sloveniji. Po uradnem sprejemu z vojaškimi častmi sta se oba predsednika zadržala v pogovoru na štiri oči. Temu so sledili plenarni pogovori med delegacijama Republike Slovenije ter Bosne in Hercegovine pod vodstvom obeh predsednikov.
Predsednik dr. Danilo Türk je odnose med Slovenijo ter Bosno in Hercegovino ocenil kot zelo dobre, tako na politični in gospodarski ravni kot tudi na vseh drugih ravneh, med državama pa potekajo tudi redna politična posvetovanja. Dejal je, da Slovenija podpira evropsko usmeritev vseh držav naslednic nekdanje Jugoslavije, tudi Bosne in Hercegovine. Poudaril je, da se Slovenija močno zavzema za to, da bi Bosni in Hercegovini čimprej podelili akcijski načrt za članstvo v zavezništvu Nato, trudi pa se tudi za napredek pri njenem približevanju Evropski uniji. Po besedah predsednika je bilo tako največ napora v tem času vloženega v vizno liberalizacijo med Evropsko unijo ter Bosno in Hercegovino. |
 Tudi predsedujoči predsedstvu Željo Komšić je izrazil zadovoljstvo zaradi odličnih odnosov med državama in dodal, da je treba to raven odnosov ohraniti. Slovenskemu predsedniku in državi se je v svojem imenu in v imenu Predsedstva Bosne in Hercegovine zahvalil za politično podporo približevanju Bosne in Hercegovine evro-atlantskim integracijam, zlasti za slovensko podporo vizni liberalizaciji in določitvi akcijskega načrta za članstvo v Natu. Zahvalil pa se je tudi za podporo Republike Slovenije nestalnemu članstvu njegove države v Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov za obdobje 2010-2011.
Slovenskemu predsedniku je predstavil tudi trenutne politične razmere v Bosni in Hercegovini. Predstavil je tudi svoj pogled na t.i. "butmirski proces", v okviru katerega pod vodstvom Evropske unije in Združenih držav Amerike poteka razprava političnih voditeljev Bosne in Hercegovine o usklajevanju paketa ustavnih sprememb. Ob tem pa je poudaril, da odločitve o dodelitvi akcijskega načrta za članstvo v Natu ne bi smeli vezati na uspeh debate o ustavnih spremembah. Kot je pojasnil, je članstvo v Natu eksistencialnega pomena za Bosno in Hercegovino, pomembno pa je tudi z vidika stabilnosti regije. |
 Predsednik Türk je poudaril, da Slovenija dosledno spoštuje suverenost Bosne in Hercegovine. Dodal je, da je zato za ustavne spremembe potrebno imeti veliko potrpežljivosti. Spomnil je na razvojni in gospodarski napredek Bosne in Hercegovine, ki je realen in se ga pogosto spregleda. Predsednik je ponovil slovensko vztrajanje pri čimprejšnji vključitvi te države v severnoatlantsko zavezništvo, pri čemer je opozoril, da članstvo v Natu ne more biti cilj, ampak sredstvo za dosego stabilnosti Bosne in Hercegovine in regije. Zato je menil, da Nato ne bi smel postavljati nepremišljeno strogih pogojev, ampak bi državo moral vzpodbujati in ji pomagati na poti do članstva. Dodal je, da se Slovenija v svojih komunikacijah s predstavniki držav članic Nata dosledno zavzema za boljše razumevanje tega vprašanja znotraj zavezništva. |
 Slovenski predsednik je nestalno članstvo Bosne in Hercegovine v Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov označil kot pomemben korak, s katerim je država sprejela del odgovornosti za mednarodni mir in varnost. To je po besedah predsednika Türka tudi korak v smeri krepitve suverenosti Bosne in Hercegovine in njenega usposabljanja za članstvo v Evropski uniji. Vnovič je izpostavil močan interes Slovenije, da se Bosna in Hercegovina krepi realno in v percepcijah kot stabilna in suverena država. Predsedujoči bosansko-hercegovskemu predsedstvu se je zahvalil za prijateljsko podporo Slovenije in predvsem za dobro razumevanje položaja, v katerem se nahaja Bosna in Hercegovina. |
 Predsednika sta se posvetila tudi možnosti krepitve gospodarskih odnosov. Predsednik Türk je ocenil, da je trgovinska menjava med državama dobra, veliko je tudi slovenskih investicij v Bosni in Hercegovini. Izpostavil pa je, da obstaja še veliko neizkoriščenih možnosti za skupen nastop obeh držav na tretjih trgih. Predsedujoči predsedstvu Komšić je trenutni padec trgovinske menjave pripisal posledicam gospodarske krize in izrazil interes, da se ta v prihodnosti poveča. Tudi sam je menil, da lahko državi konkretno sodelujeta na tretjih tržiščih, predvsem na tržiščih arabskih držav, pa tudi v delu Azije in Afrike. |
 Oba predsednika sta se v nadaljevanju udeležila Poslovne konference slovenskih in bosansko-hercegovskih podjetnikov, ki se je udeležuje okoli 60 podjetnikov iz Bosne in Hercegovine ter 120 podjetnikov iz Slovenije. Predsednika sta v svojih nagovorih pozdravila dosedanje gospodarsko sodelovanje med državama in se zavzela za okrepitev tega sodelovanja v prihodnje.
V svojem nagovoru gospodarstvenikom je predsednik dr. Danilo Türk poudaril, da je sedaj čas za snovanje novih skupnih projektov gospodarstev Slovenije in Bosne in Hercegovine, zlasti za skupno nastopanje na trgih v Aziji in severni Afriki. Predsedujoči predsedstvu Bosne in Hercegovine Željko Komšić pa je izrazil zadovoljstvo nad prisotnostjo slovenskega gospodarstva v vseh delih Bosne in Hercegovine ter se zavzel za sodelovanje na novih področjih, kot so informatika, transport in druga področja. |