Predsednik republike o pomenu prostovoljstva
Ljubljana, 18.6.2008 | sporočilo za javnost, govor
Predsednik republike dr. Danilo Türk je s soprogo Barbaro Miklič Türk v Vili Podrožnik priredil sprejem za prostovoljce ob zaključni prireditvi natečaja Naj prostovoljka / Naj prostovoljec / Naj prostovoljski projekt 2007. Predsednik republike je zbranim prostovoljkam in prostovoljcem spregovoril o pomenu prostovoljstva:
Nagovor predsednika republike dr. Danila Türka na zaključni prireditvi natečaja "Naj prostovoljka / Naj prostovoljec / Naj prostovoljski projekt 2007" ob sprejemu prostovoljk in prostovoljcev
Ljubljana, Vila Podrožnik, 18. junij 2008
Velja govorjena beseda!
Lepo pozdravljeni vsi.
Današnje srečanje začenjamo v prijetnem in optimističnem razpoloženju, ki mu pomagajo tudi naravne in nadnaravne sile, ki so poskrbele, da se je ravno ob začetku te prireditve popravilo tudi vreme in da imamo po daljšem obdobju dežja spet sonce, kar je gotovo znak optimizma in upanja in naprej.
Srečanje z vami, prostovoljkami in prostovoljci, je zame in za mojo soprogo izredno pomembno, saj oba podpirava vaše dejavnosti. Je tudi priložnost, da se vam zahvaliva za nesebično in požrtvovalno delo, ki ga tiho opravljate v različnih okoljih in za različne namene.
Pri opravljanju tega dela vam ne gre za to, da bi se s tem delom, ki je nadvse plemenito, izkazovali ali kitili. Preprosto menim, da gre za izraz vaših osebnih vrlin in vašega čuta, ki so ga nekateri sposobni udejaniti z različnimi aktivnostmi.
Te aktivnosti so pomembno dopolnilo različnih oblik organizirane družbene dejavnosti. Imajo pa to prednost, da izražajo tudi značajske poteze ljudi, ki jim ni vseeno, kako živijo drugi. Prostovoljstvo je samo po sebi nesporno velika vrednota, ki je povezana z nesebično pomočjo. Dela, ki ga opravite, se ne da meriti z običajnimi merili. Gre za plemenitost, ki je nekaterim bolj razumljiva in sprejemljiva kot drugim.
Vi, ki ste danes tukaj, predstavljate več kot samo množico posameznikov. Predstavljate potencial, predstavljate socialni kapital, ki vedno bolj in znova kaže na sposobnost izboljševanja naše kakovosti življenja, večje razumevanje med ljudmi in izboljšanje razmer za ljudi, ki so ponavadi odrinjeni ali pozabljeni.
Slovenci imamo pomembno tradicijo na področju prostovoljstva. Ta se vedno pokaže v najtežjih trenutkih. Spomnimo se obdobja vojn v JV Evropi, ko smo ravno s pomočjo prostovoljstva razvili oblike pomoči za begunce in druge, ki so ušli vojnim grozotam. Posebej je treba poudariti solidarnost v času naravnih nesreč, pri nudenju neposredne pomoči, kot je zbiranje finančnih sredstev, kjer se je pokazala visoka stopnja solidarnosti in tudi visoka stopnja prostovoljstva, pa tudi v vseh drugih oblikah pomoči. Delo, ki so ga državljani opravili v takih trenutkih, je bilo opravljeno hitro, prostovoljno, v njihovo čast in v njihov ponos.
Pomembno je razumeti, da prostovoljstvo temelji na temeljnih vrednotah, ki ustvarjajo čvrstost naše družbe - na svobodni volji in na solidarnosti. Posebej želim poudariti svobodno voljo. Nekaj, kar človek naredi sam, iz svoje svobodne volje, je vedno najmočnejše. Velika razširjenost prostovoljstva je dokaz, da smo družba svobodnih posameznikov, ki se svobodno odločamo za pomoč drugim. Ta svoboda je tudi osnova za razvoj in spodbujanje prostovoljstva.
Želim si, da bi se sebičnost umikala iz naših src. Prostovoljstvo, ki temelji na solidarnosti, daje vedno manj prostora sebičnosti in individualnim pogledom.
Pomembno je, da si vsi skupaj prizadevamo, da ustvarimo čimvečje, kritično število ljudi, ki bodo privrženi ideji nesebične pomoči, da bomo to znali ceniti in spoštovati in da bo to postalo naše vsakodnevno vodilo.
Naša skupna odgovornost je, da krepimo te vrednote in jih postavljamo v ospredje.
Pomembna se mi zdi razvejanost mreže prostovoljstva s pomočjo in preko različnih civilnodružbenih organizacij, nevladnih organizacij, kajti mreženje teh pobud je pomembna osnova za povezovanje posameznikov za doseganje skupnih ciljev. Mreženje predstavlja možnost in priložnost za vključevanje vedno večjega števila ljudi v dogajanje v socialnem okolju. Občutljivost, ki jo bomo razvijali na teh osnovah, pomeni odlično osnovo resnične demokracije, demokracije v kateri sodelujejo vsi. S tega stališča ste prostovoljci svojevrstna elita, ki vas krasi dobra volja, pozitivna naravnanost, velika srčnost in zgled, ki ga dajte s svojim participativnim načinom, z direktnim vključevanjem.
Pomembna je tudi medgeneracijska solidarnost, ki se na ta način razvija, in povezovanje različnih vsebin in programov med mlajšimi in starejšimi. Z medgeneracijsko solidarnostjo moramo zmanjšati in odpraviti konfliktne odnose med generacijami oziroma potencial za take konfliktne odnose in razvili nove in nove načine sožitja in sodelovanja.
Seveda ne smemo pozabiti na medkulturni dialog in priložnost, da se skupaj z vami strinjam, da lahko s pomočjo in na osnovi prostovoljstva pri povezovanju ljudi različnih kultur storimo največ in to na nevsiljiv in pristen način. Medkulturni dialog, ki temelji na teh osnovah, podprt s prostovoljstvom predstavlja dobro osnovo za prijateljstvo in razumevanje med ljudmi različnih kultur in prepričanj.
Rad se spominjam 6. kongresa o prostovoljnem delu in to zato, ker ste odprli zelo zanimiv kontekst prostovoljstva v povezavi z odgovornostjo. To je po moji oceni svojevrstna novost na tem področju. Ko ste odpirali vidike osebne in socialne odgovornosti in odgovornosti kot procesa, ste odprli tudi mnoga druga vprašanja, ki so pomemben spremljevalec in končno tudi pomenijo izmerljiv učinek vašega dela.
Končno in morda najpomembnejše, prostovoljstvo je pomembna sestavina uresničevanja osnovnih človekovih pravic, med katerimi je treba še posebej omeniti pravico do dostojanstva, pravico do blaginje, pravico do osebnega miru. Vse te velike vrednote, o katerih govorim, so danes z nami in prepričan sem, da nam bodo v tem popoldnevu ne samo polepšale razpoloženje, ampak tudi navdahnile za delo v prihodnje.
Hvala lepa.