 Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk se je udeležil Vrha o podnebnih spremembah, ki ga je organiziral generalni sekretar Organizacije združenih narodov Ban Ki-moon.
Vrh je namenjen osredotočanju pozornosti državnih voditeljev na potrebo po nujnosti ukrepanja za dogovor o boju proti podnebnim spremembam na podnebni konferenci Združenih narodov, ki bo potekala decembra letos v Kopenhagnu. V preteklih tednih je predsednik Türk večkrat govoril z generalnim sekretarjem Banom o aktivnostih OZN za krepitev politične volje, ki je potrebna za uspeh pogajanj. Tudi newyorški vrh je bil sklican s tem namenom. |
 Po prihodu v New York se je slovenski predsednik srečal s avstralskim premierjem Kevinom Michaelom Ruddom. Do srečanja je prišlo na pobudo avstralskega predsednika vlade, poleg dvostranskih vprašanj pa sta obravnavala tudi priprave na podnebno konferenco v Kopenhagnu. Oba sta se udeležila posebnega pripravljalnega sestanka in delovne večerje z generalnim sekretarjem OZN, ki jo je gostil predsednik švedske vlade John Fredrik Reinfeldt. Na večerji je sodelovalo 16 predsednikov držav oziroma vlad, ki so naslednji dan vodili okrogle mize, v okviru katerih je potekalo delo newyorškega vrha. |
 Drugi dan obiska v New Yorku se je predsednik dr. Danilo Türk udeležil odprtja vrha ter sodeloval na okroglih mizah 2 in 8, slednji pa je skupaj s predsednikom vlade Republike Trinidad in Tobago Patrickom Augustusom Mervynom Manningom tudi sopredsedoval. Okrogle mize vrha so potekale pod naslovom "Preoblikovanje gospodarstev z namenom, da bi dosegli odpornost na podnebne spremembe in zagotovili rast na trajnostni in nizkoemisijski način za sedanjo in prihodnje generacije."
Predsednik dr. Danilo Türk je v nastopih na okroglih mizah poudaril prednostni pomen nacionalnih programov za blažitev posledic globalnega segrevanja in prilagajanje razmeram, ki jih ustvarja segrevanje. Opozoril je, da morajo biti te politike celovite in da predstavljajo podlago, na kateri je mogoče zgraditi sistem mednarodnih obveznosti glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov in mednarodni mehanizem sodelovanja na področju podnebnih sprememb. |
 Predsednik republike je v izjavi za medije ob robu vrha dejal, da je Slovenija članica Evropske unije, ki ima že zelo izdelan program, cilje in mehanizme za vključitev v vsak dogovor o klimatskih spremembah. Predsednik je spomnil, da je unija celo predlagala finančni mehanizem za pomoč državam v razvoju. Po njegovih besedah je problem pri nekaterih velikih svetovnih igralcih, ki so sedaj na vrsti, da naredijo odločilne korake.
Predsednik je izpostavil besede japonskega premierja Yukia Hatoyame, ki je zagotovil ambiciozen cilj 25-odstotnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2020, govor kitajskega predsednika Hu Jintaa, ki je pojasnil kitajski nacionalni program za zmanjšanje izpustov, ter pozitivni nastop ameriškega predsednika Baracka Obame. Po predsednikovih besedah je iz nastopov razvidno, da so poudarki na razvoju nacionalnih politik teh velikih igralcev, trenutno pa vsi še niso pripravljeni na sprejemanje mednarodnih obveznosti. Zato je menil, da bo obdobje do kopenhagenske podnebne konference še zelo naporno. |
 Količinski cilji zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov so že precizno določeni in znani. Zdaj gre po njegovih besedah za nacionalne programe in ukrepe, kar velja tudi za Slovenijo. Čeprav nimamo tako dramatičnih nalog kot velike države, tudi v Sloveniji potrebujemo bolj integriran, bolj celovit ekološki program, ki bo vseboval vse vidike - energetiko, promet, kmetijstvo, prostorsko planiranje in davčni sistem, je dejal predsednik dr. Danilo Türk. Zato je izpostavil pomen nacionalnih programov, saj ti omogočajo, da se lahko mednarodne obveznosti naposled tudi sprejmejo. |