Predsednik republike sprejel evropskega komisarja dr. Janeza Potočnika
Ljubljana, 17.3.2009 | sporočilo za javnost
Vaš brskalnik ne podpira javascripta ali flasha, zato si ne morete ogledati videov na tej spletni strani.
Predsednik republike dr. Danilo Türk je sprejel evropskega komisarja za znanost in raziskave dr. Janeza Potočnika. V izjavi po srečanju je predsednik republike dejal, da je komisar Potočnik zadolžen za eno tistih področij, ki so odločilnega pomena za prihodnost in dolgoročno usodo Evrope ter njen položaj v svetu. Povedal je, da sta z evropskim komisarjem govorila o kratkoročnih in dolgoročnih vprašanjih, ki so predmet dela Evropske komisije. Kot najpomembnejše kratkoročno vprašanje je izpostavil iskanje izhoda iz finančne in gospodarske krize. V tem kontekstu je po besedah predsednika pomembno, da se Evropska komisija zelo jasno opredeli proti protekcionizmu ter na podlagi študij in razprave določi prioritetne ukrepe.
Med dolgoročnejšimi nalogami je predsednik posebej poudaril nalogo graditve enotnega evropskega raziskovalnega prostora. Kot je pojasnil, se s pomočjo mehanizmov, ki omogočajo čedalje bolj dinamično komunikacijo med raziskovalnimi centri znotraj Evrope, vzpostavlja prostor tako imenovane pete svoboščine, svoboščine pretoka intelektualnih idej in inovacij. Vse to je odločilnega pomena za prihodnost Evrope, ki jo čaka vse resnejša konkurenca v globaliziranem svetu, je opozoril predsednik, zato je delo komisarja Potočnika strateškega pomena tako za Evropsko unijo kot za njene države članice. Predsednik dr. Danilo Türk je dejal, da smo s prispevkom komisarja dr. Janeza Potočnika lahko vsi izjemno zadovoljni. Ob tem je izrazil upanje, da bi se to delo nadaljevalo tudi v prihodnje.
Evropski komisar za znanost in raziskave dr. Janez Potočnik je dodal, da v časih, ko se ukvarjamo s krizo, ne smemo pozabiti na druga, dolgoročno pomembna vprašanja. Med njimi je naštel vprašanja klimatskih sprememb ter vprašanja, ki so povezana s pitno vodo, energijami prihodnosti, potencialnimi pandemijami in varnostjo v svetu. Ko se ukvarjamo s tem, kako vzpodbujati potrošnjo in investicije, bi se zato morali zavedati tudi tega, kakšno potrošnjo in kakšne investicije vzpodbujamo, je dejal evropski komisar. Poudaril je, da moramo iz krize izstopiti močnejši, zato moramo pri ukrepih proti krizi upoštevati tudi potrebne strukturne spremembe.
Vloga znanosti in raziskav je zato po besedah komisarja v kriznem času še posebej pomembna, saj pomaga pripraviti evropsko gospodarstvo na prihodnost, ko bo krize konec in ko bo Evropa morala biti pripravljena na globalno konkurenco. Dejal je, da si Evropska komisija prizadeva poiskati odgovore na globalni ravni, zato se z intenzivnostjo pripravlja na prihodnje srečanje skupine dvajsetih industrijsko najrazvitejših držav in hitro rastočih gospodarstev (G20) ter na zasedanje Konference pogodbenic Klimatske konvencije in Kjotskega protokola decembra 2009 v Kopenhagnu.