Slavnostni govor predsednika na slovesnosti ob 60. obletnici Sveta Evrope

Strasbourg, 1.10.2009  |  govor

Slavnostni govor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na slovesnosti ob 60. obletnici Sveta Evrope
Strasbourg, 1. oktober 2009


"Nič ni močnejšega od sanj za ustvarjanje prihodnosti. Danes utopija, jutri meso in kri." Besede Victorja Hugoja še kako veljajo za Svet Evrope danes, ko praznujemo to obletnico. Te sanje, začete pred šestdesetimi leti, so se uresničile v zgoščenih dosežkih.

Da, te sanje so se uresničile pred našimi očmi. Človekove pravice, demokracija in pravna država so bile na evropski celini vzpostavljene in okrepljene kot nikoli prej. Premagali smo težave, dosegli smo uspeh na področjih, ki si jih še pred šestimi desetletji nismo mogli niti zamisliti.

Res je, da so sanje o Evropi, ki so temeljile na človekovih pravicah, demokraciji in pravni državi, imele globoke korenine, saj so bili filozofski temelji položeni že pred stoletji. Praksa je bila na začetku redka, vendar se je razvila v močno politično in pravno zgradbo.

Padec berlinskega zidu je omogočil Svetu Evrope nadaljnji razvoj in izgradnjo nove in širše Evrope. Moja lastna dežela, Slovenija, je prisostvovala temu razvoju in ga sprejela in z velikim zadovoljstvom spremlja poglabljajočo se solidarnost med evropskimi državami. Danes imamo 47 evropskih držav, povezanih v obrambi bistvenih vrednot, ki so naše – demokracije, človekovih pravic in pravne države. To je zares zmagoslavje, ki ga moramo slaviti.

Vendar "nimamo časa, da bi stali in strmeli", kot pravi pesem. Kljub nespornim dosežkom pa raison d’être Sveta Evrope ostaja tako zavezujoč kot vedno.

Vsak dan beremo v časopisih o okoliščinah in dogodkih, ki jasno predstavljajo kršitev temeljnih pravic in vrednot, ki naj bi jih branili, vendar jih še ne moremo jemati za samoumevne. Vsaka država članica se mora še vedno posvečati položaju doma in presoditi, kako bolje v popolnosti zagotoviti vrednote Sveta Evrope. Pomisliti moramo samo na ogromno breme zadev, s katerimi se sooča Evropsko sodišče za človekove pravice.

Po eni strani vsaka od 47 držav članic ve, da ni prepuščena sama sebi pri soočanju s svojimi problemi in da lahko računa na pomoč in usposobljenost drugih članic in tudi pristojnega ter sposobnega Sekretariata.

Vizija Evrope, ki jo sestavljajo demokratične države, je gotovo napredna. Vendar pa obstoječi demokratični procesi niso statični, ampak jih je treba negovati, spremljati, prilagajati in izboljševati. V nekaterih državah so morda demokratične ustanove visoko razvite, vendar jim manjka vitalnosti ali učinkovitosti zaradi določene apatije med državljani in umika državljanov v potrošništvo. V drugih državah pa je treba demokratično zrelost šele v popolnosti uresničiti.

Težka kriminalna dejanja, vojna ali uničujoče grožnje niso samo slabi spomini na daljnjo preteklost. Tukaj in danes, v času naših življenj, smo priče hudim in včasih uničujočim spopadom ter sporom znotraj meja Sveta Evrope. Številna področja naše širše? Evrope pa morajo šele najti mir in enotnost na svojih ozemljih ali s svojimi sosedi.

Da, sanje Sveta Evrope so napredovale. Kljub temu pa smo še vedno daleč od tega, da bi lahko razglasili Evropo brez razmejitev. Zgodovina pa nas navdaja z upanjem v prihodnost. Pogledati moramo samo tesne odnose med nekaterimi državami članicami, ki bi si jih pred šestdesetimi leti težko predstavljali. Lahko zaupamo v našo sposobnost slediti enotnosti, ki so si jo za cilj zastavili ustanovitelji – očetje Sveta Evrope.

Pri opredelitvi prihodnosti Sveta Evrope je jasno, da je novo stoletje prineslo s seboj veliko družbenih nadlog, ki jih morda pred šestdesetimi leti niso predvideli. Novi pojavi, kot so terorizem in nezakonito trgovanje, resno ogrožajo pravice in svoboščine, ki jih cenimo, prav tako pa tudi manj vznemirjajoči pojavi, kot so spreminjajoči migracijski tokovi ali gospodarska recesija, ki izvajajo hude pritiske na samo tkivo naših družb.

Take okoliščine potrebujejo Svet Evrope, ki se je zmožen prilagajati in odzvati v okviru svojih zelo posebnih in pomembnih pooblastil.

Rečeno je bilo, da "rastemo s svojimi sanjami", zato še naprej negujmo in skrbimo za to celino – ne samo z našimi sanjami, ampak predvsem z odgovornim političnim delom, tako da bo ta edinstvena družina demokratičnih držav še naprej rasla in zorela v družino, ki bo zagotavljala našo svobodo, blagostanje in mir v naslednjih desetletjih.