 | Predsednik republike dr. Danilo Türk je danes obiskal sedež Evropske komisije, kjer se je srečal s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom, evropsko komisarko za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko dr. Benito Ferrero-Waldner ter evropskim komisarjem za znanost in raziskave dr. Janezom Potočnikom. V pogovorih se je predsednik republike zavzel za transparenten in demokratičen proces izbire predsednika Evropskega sveta, ki je kot funkcija predviden z Lizbonsko pogodbo. Po besedah predsednika dr. Danila Türka bi morali izpopolniti postopek njegove izbire ter omogočiti javno predstavitev kandidatov in njihovo komunikacijo z javnostjo, kar bi povečalo legitimnost evropskih institucij v očeh državljanov. Obisk v Bruslju je bil sicer namenjen predvsem pripravam za udeležbo predsednika republike na bližnjem 63. zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov.
Svoj prvi obisk na sedežu Evropske komisije je predsednik republike začel s srečanjem z evropsko komisarko za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko dr. Benito Ferrero-Waldner, s katero sta govorila predvsem o uveljavljanju Evropske unije v globalnih okvirih. Sogovornika sta se dotaknila tudi sodelovanja EU pri reševanju mednarodnih kriznih žarišč, dodeljevanja razvojne pomoči in doseganja razvojnih ciljev tisočletja, vprašanja človekovih pravic ter sosedske politike in drugih zunanjih odnosov EU.
V nadaljevanju se je predsednik dr. Danilo Türk sestal z evropskim komisarjem za znanost in raziskave dr. Janezom Potočnikom. V ospredju njunih pogovorov so bila vprašanja implementacije lizbonske strategije, tehnološkega razvoja ter vlaganja v znanost in raziskave. Podrobno sta se pogovorila tudi o razvoju raziskovalne dejavnosti v Evropi, oblikovanju raziskovalnih centrov v Afriki in vplivu tendenc v razvoju raziskovalnih politik na bodoči razvoj.
Svoj obisk v Bruslju je predsednik republike dr. Danilo Türk sklenil s srečanjem s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom, s katerim sta razpravljala predvsem o vprašanju ratifikacije Lizbonske pogodbe in stanju ratifikacij po negativnem izidu referenduma na Irskem. Strinjala sta se, da je potrebno postopek ratifikacije izpeljati do konca, saj bo to omogočilo Evropski uniji, da se bo manj ukvarjala z notranjimi vprašanji in da bo lahko bolj aktivno uresničevala svojo globalno vlogo. Med globalnimi odgovornostmi Evropske unije sta sogovornika izpostavila predvsem boj proti podnebnim spremembam in doseganje razvojnih ciljev tisočletja. Poudarila sta, da je potrebno vzpodbuditi napredek na teh področjih in da mora EU pri tem ohraniti vodilno vlogo v svetu. Razvojni cilji tisočletja bodo tudi tema zasedanja Generalne skupščine OZN septembra v New Yorku, zato sta predsednika večji del pogovora namenila prioritetam Evropske unije na področjih zagotavljanja mednarodnega miru in varnosti, trajnostnega razvoja in človekovih pravic. Razpravljala sta tudi o razmerah v Zimbabveju in Sudanu ter o drugih aktualnih mednarodnih vprašanjih. |