Odkritje Tlakovcev spomina v spomin na žrtve holokavsta

Maribor, 13.7.2012  |  sporočilo za javnost

Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udeležil slovesnosti ob odkritju vgrajenih "Tlakovcev spomina", kjer je nastopil kot slavnostni govornik in simbolično položil zadnji tlakovec v spomin na mariborske žrtve holokavsta. Predsednik republike je v svojem nagovoru odkritje Tlakovcev spomina opisal kot dogodek globoke simbolike – simbolike spomina in upanja.

Izpostavil je, da smo v Sloveniji ponosni na Maribor kot evropsko prestolnico kulture in da se radi pohvalimo, da smo narod, ki se je izoblikoval skozi kulturo. Pri tem pa moramo misliti na vse vidike, sporočila in naloge, ki nam jih ta dediščina nalaga. Predsednik je opozoril, da danes živimo v Evropi, ki je Evropa blaginje, vendar je tudi Evropa krize in negotovosti. Poudaril je, da moramo danes še s posebno občutljivostjo gojiti spomin na najbolj tragične, najbolj usodne in najbolj z zločini zaznamovane trenutke evropske zgodovine, da bi resnično spoznali pomen naših kulturnih sporočil za boljšo prihodnost Evrope.

Odkritje Tlakovcev spomina je priložnost, da se spomnimo na holokavst, ki ga je predsednik opisal kot najhujši zločin, ki se je zgodil v novejši zgodovini Evrope in ki nima primerjave z nobenim drugim zločinom iz bližnje preteklosti ali sedanjosti. Predsednik je poudaril, da moramo vselej razmišljati, kaj je do njega pripeljalo in ali smo se nepovratno izognili nevarnostim, ki so se tako množično, tragično in zločinsko izrazile v holokavstu med drugo svetovno vojno. Spomnil je, da Slovenija ni bila izvzeta iz teh dogodkov in da je bila prizadeta tudi slovenska judovska skupnost. Spomin na to moramo vselej gojiti, je dodal.

Prihodnost Evrope ni zagotovljena, je dejal predsednik. Kot je pojasnil, sta evropska racionalnost in razsvetljenstvo ustvarila tudi izhodišča za nekatere izrazite zlorabe moči. Zato prihodnost ne more biti nikoli zagotovljena brez resnega prizadevanja in zato moramo po besedah predsednika kulturo razumeti v njenem polnem humanističnem poslanstvu, ki mora biti tudi močan obrambni zid proti vsakršnim zlorabam in proti možnostim, da se zločini preteklosti še kdaj ponovijo.

Danes ne moremo biti brezskrbni in ravnodušni ob pojavih ekstremizma, ki sicer niso videti množični, ki pa so vendarle po svoji nevarnosti taki, da moramo proti njim nastopiti vsi skupaj, je dejal predsednik. Dodal je, da moramo v Evropi zbuditi upanje in zagotoviti zaupanje vase in v prihodnost, da bomo na ta način preprečili, da bi ekstremistični pojavi dosegli širše razsežnosti. Kot večkrat v preteklost, so tudi danes mnogi pojavi ekstremizma usmerjeni prav proti judovski skupnosti, je opozoril predsednik, ki je poudaril, da moramo vsemu temu odločno nasprotovati in za izrekanje tega nasprotovanja izkoristiti vse priložnosti.

Kar nas bo najbolj zavarovalo, je močan obrambni zid naše kulture in našega skupnega humanizma in temu je namenjena tudi naša današnja slovesnost, je izpostavil predsednik. Dejal je, da mora Slovenija skrbeti za to, da bodo vsi pojavi sodobnega ekstremizma ustavljeni, da se ne bodo širili, da ne bo nestrpnosti in da se ne bomo več spustili na ravni nevarnosti, ki bi nas lahko pripeljale v kakšne hujše primere diskriminacije in nasilja. Predsednik se je zahvalil Mestni občini Maribor, ustvarjalcem programov projekta Evropska prestolnica kulture ter še posebej judovski skupnosti in umetniku, ki je zasnoval to akcijo, za pomemben prispevek h graditvi naše skupne kulture.