archived page

Predsednik odlikoval Jožeta Humra in mag. Staneta Jurgca

Maribor, 16.3.2012  |  sporočilo za javnost, govor


Predsednik republike dr. Danilo Türk je z Redom za zasluge odlikoval:
  • Jožeta Humra, za izjemno zaslužno, obsežno in javno pomembno delo v kulturi, ter
  • mag. Staneta Jurgca, za izjemno delo in zasluge pri razvoju kulture v Republiki Sloveniji.
Predsednik republike je v svojem nagovoru ob podelitvi odlikovanj izpostavil prispevek obeh odlikovancev k razvoju slovenske kulture. Poudaril je tudi pomen Maribora kot evropske in slovenske prestolnice kulture ter opozoril na nevarnosti, ki jih lahko povzroči nerazumno varčevanje na področju kulture.
Predsednik republike dr. Danilo Türk je z Redom za zasluge odlikoval Jožeta Humra in mag. Staneta Jurgca (foto: Daniel Novakovič/STA)


Nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka ob podelitvi odlikovanj Red za zasluge Jožetu Humru in mag. Stanetu Jurgcu
Maribor, 16. marec 2012


Predsednik republike dr. Danilo Türk je z Redom za zasluge odlikoval Jožeta Humra in mag. Staneta Jurgca (foto: Daniel Novakovič/STA)Spoštovana odlikovanca,
spoštovani gostje,

danes smo tu, v Mariboru, v Evropski prestolnici kulture, v tej lepi Kazinski dvorani, v znameniti stavbi Slovenskega narodnega gledališča Maribor zbrani na posebno pomembni slovesnosti. Danes se Slovenija s temi odlikovanji simbolično zahvaljuje dvema ustvarjalcema, izjemnima v svojih osebnostih in izjemnima po svojem prispevku k razvoju slovenske kulture.

Jože Humer je pravi aktivist kulture in nekdo, ki je kulturi dal dinamizem. Pokazal je pot povezovanja raznih izraznih oblik in povezovanja vseh nivojev kulture – tistega, kar imenujemo vrhunska kulturna in umetniška ustvarjalnost, in tistega, kar razumemo kot bolj popularna, široko sprejeta kulturno-umetniška ustvarjalnost. Njegovo delo povezuje besedni izraz in glasbeni izraz. To je izjemno zanimivo in izredno ustvarjalno delo, ustvarjalna razsežnost umetniškega ustvarjanja. Slovenija je hvaležna Jožetu Humru za prispevke na tem področju, ki smo jih nedavno občudovali tudi ob nedavni okrogli obletnici Slovenskega okteta.

Mag. Stane Jurgec je dal izjemno velik prispevek na področju glasbe kot komponist, dirigent, zborovodja, kot avtor projektov, ki so mariborsko opero in balet uveljavili kot pomembno umetniško središče. Maribor kot pomembno umetniško središče na tem področju poznamo ne samo v Sloveniji, ampak širše v Evropi. Hvaležni moramo biti za ta prispevek, ki uveljavlja Slovenijo kot znano kulturno, umetniško, ustvarjalno območje. To govorim zaradi tega, ker se nam večkrat zdi, da smo v Sloveniji omejeni v svojem dojemanju tistih možnosti, ki nam jih daje kulturni razvoj, nekako na Ljubljano. Zdi se nam, da je vse, kar je najbolj ustvarjalnega, kar je najbolj prodornega, nujno locirano v Ljubljani. Vidimo pa, kako so nekatere najbolj ustvarjalne, najbolj prodorne, najbolj zanimive in ambiciozne projekte gojili v Mariboru, ki je tačas zasluženo Evropska prestolnica kulture in torej naša skupna kulturna prestolnica.

Predsednik republike dr. Danilo Türk je z Redom za zasluge odlikoval Jožeta Humra in mag. Staneta Jurgca (foto: Daniel Novakovič/STA)Zato je današnja slovesnost tu, v Mariboru, in tudi s to slovesnostjo želimo dati poudarek Mariboru kot mestu kulture, kot evropski prestolnici in torej tudi naši, slovenski prestolnici kulture. To se včasih preslabo razume. Še vedno je tu in tam opaziti ne samo nerazumevanje, opaziti je tudi nekaj znakov nevoščljivosti in nezaupanja. To ni dobro. Živimo v času, ko moramo zaupanje krepiti, ko moramo biti bolj sposobni, da se veselimo izjemnih dosežkov, in ko moramo zaupati, da bo ta zelo zanimivi in ambiciozni program Evropske prestolnice kulture dal naši celotni državi novo razsežnost, Mariboru pa tudi nov razvojni zagon.

Razvoj namreč ni samo stvar materialnih odnosov, ekonomije in podobnih prvinskih vsebin razvoja, ki jih vsakdo takoj razume. Razvoj je v dviganju kulturne ravni. Kultura je seveda kompleksna zadeva, vsebuje umetnost in znanost kot najbolj žlahtni sestavini, vsebuje pa tudi sposobnost velikih projektov, kulturnih projektov, ki so nujno potrebni za razvoj, zlasti v tem obdobju, v obdobju graditve postindustrijske družbe. Pomena projekta Maribora kot Evropske prestolnice kulture se moramo v Sloveniji bolje zavedati.

Živimo v času, ko se veliko govori o varčevanju. Vsakdo lahko razume, da je razumno varčevanje potrebno. Vendar mora biti poudarek na razumnosti varčevanja. Opazili smo že, da se pri nas dogajajo spremembe, ki ustvarjajo dvom v to, ali bo imel naš institucionalni sistem kulture dovolj moči za nadaljnji razvoj, za takšen razvoj, kakršnega potrebujemo. Upajmo, da se ne bo kulturi pripetilo nič hudega. Upajmo, da ne bo prevladala tista vulgarna praksa varčevanja, ki izenačuje varčevanje z nekakšno srednjeveško medicino puščanja krvi. To ne bi bilo dobro, to bi bilo nespametno. To nam ne bi pomagalo niti pri zagotavljanju ekonomske stabilnosti, še manj pa pri zagotavljanju razvojne perspektive.

Dovolil sem si povedati nekaj več, kot je običajno ob priložnostih, ki so posvečene odlikovancem in njihovim dosežkom. Vendar ne bi želel, da zaradi teh kratkih dodatkov kakorkoli zmanjšamo pomen dela današnjih odlikovancev. Želel bi vama še enkrat ob koncu izreči iskreno zahvalo, priznanje za vajino delo, želel bi vama veliko uspehov tudi v naprej. In rad bi vama povedal: v Sloveniji vaše prispevke resnično cenimo. Hvala lepa.
© 2008 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani  načrt strani