Nagovor predsednika republike na 97. zasedanju Mednarodne konference dela

Ženeva, 2.6.2008  |  govor

Nagovor dr. Danila Türka, predsednika Republike Slovenije, na 97. zasedanju Mednarodne konference dela
Ženeva, 2. junij 2008
Velja govorjena beseda!


Spoštovani gospod predsednik,
generalni direktor,
spoštovani delegati,
gospe in gospodje,

v čast mi je, da lahko sodelujem pri delu Mednarodne konference dela in v eni od najpomembnejših sodobnih razprav, v razpravi o Agendi za dostojno delo. Rad bi pohvalil Mednarodno organizacijo dela (MOD) in njenega generalnega direktorja g. Juana Somavio za izredno pomembno delo, ki se že kaže v velikem odobravanju koncepta dostojnega dela in pomena za oblikovanje politike na ravni držav in mednarodni ravni.

V nadaljevanju razprave bo ministrica za delo Republike Slovenije podrobneje spregovorila o izkušnjah pri nas, v Sloveniji. Sam pa bi želel, gospod predsednik, deliti z vami nekaj splošnejših misli o konceptu dostojnega dela z vidika globalizacije, o vlogi Evropske unije – menjavanju predsedstev, trenutno ji predseduje Slovenija.

Naj na začetku povem nekaj več o tem.

Živimo v dobi globalizacije, ki jo narekuje zelo razgiban razvoj novih tehnologij, zlasti komunikacijskih, in ki jo zaznamuje izrazita svetovna gospodarska širitev. Zato se nam zdi, da so nekateri dejavniki proizvodnje, kot sta tehnologija in kapital, odločilnega pomena, drugim dejavnikom pa ne pripisujemo več tolikšnega pomena. Tak občutek ustreza prepričanju, da je globalizacija nekaj povsem novega v človeški zgodovini ter da nove tehnologije neizogibno in spremenljivo vplivajo na družbo. Globalizacijski optimisti trdijo, da so učinki globalizacije svet sploščili: Sodeč po tem, sodobne tehnologije ustvarjajo primerljive priložnosti in obljubljajo lepo prihodnost za vse.

Toda treba je izbrati bolj realističen in manj navdušujoč pogled. Prvič, globalizacija se je začela že pred stoletji in dobila svoj zgodnji zagon že v industrijski revoluciji v 19. stoletju. Razlika med globalizacijo danes in globalizacijo iz prejšnjih obdobjih je, da današnji procesi hitreje vplivajo na veliko več ljudi po vsem svetu. Drugič, izraze tehnološkega optimizma moramo uporabljati pazljivo. Pri tem je pomembna zgodovinska izkušnja. Tehnološki napredek, kot je uvedba elektrike v vsakodnevno življenje številnih ljudi pred stoletjem, je močno vplival na družbe. Toda to za vse ni prineslo blaginje niti ni preprečilo družbenih in političnih prevratov in oboroženih spopadov. Nove tehnologije in gospodarske priložnosti samodejno še ne pomenijo večje svobode in pravičnosti oziroma trajnejšega miru. Za mir in pravičnost, vključno s socialno pravičnostjo, je potrebno veliko truda.

Ni presenetljivo, da se trenutne razprave o globalizaciji osredotočajo na vprašanje neenakomerne porazdelitve posledic globalizacije, na etične in pravne vidike tehnološkega razvoja ter na številne socialne in politične probleme, ki jih ustvarja sedanja stopnja globalizacije. Pomemben del razprave so vprašanja o zaposlovanju in delu. To je razumljivo. Zrelo razumevanje napredka zadnjih desetletij je povezano tudi z večjim poudarkom na njegovih socialnih in političnih razsežnostih. Trenutne finančne razmere in dvig cen hrane so temu razumevanju dodale le še večji pomen.

Gospe in gospodje,

v tem smislu se pričakuje, da bo Mednarodna organizacija dela ponudila učinkovito strategijo dostojnega dela za vodenje svojih držav članic, delodajalcev in delavcev. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je nedavna razprava o globalizaciji poglobila razumevanje pomembnosti vprašanj o dostojnem delu. V svojem odličnem poročilu je generalni direktor jasno potrdil to odločitev in obravnaval ključne strateške izzive, s tem pa izzval resno razpravo. Implicitno nas poročilo opominja na etično podlago koncepta dostojnega dela in predvsem na to, da pravni standardi že omogočajo, da se dostojno delo uresniči. Zato je popolnoma ustrezno, da mednarodna skupnost vztraja pri temeljnih načelih, ki jih zagovarja MOD, in da okrepi izvajanje obstoječih pravnih standardov.

Delo ni blago.
Delo dodaja vrednost v proizvodnji in je samo po sebi vrednota.
Delo in ustvarjalnost sta tesno povezani ter sta temeljno jamstvo za dostojno življenje ljudi in razvoj.

Etične zahteve so izrednega pomena vsake razprave o strategijah dostojnega dela. Na podlagi teh zahtev lahko strategije dostojnega dela učinkovito razvijejo svoje pravne in politične razsežnosti.

Pravni standardi dostojnega dela so se oblikovali sčasoma, njihov pomen pa se ni do danes nič spremenil. Celo nasprotno: Poročilo generalnega direktorja o strateških izzivih navaja (90. odstavek), da so se v zadnjih desetih letih ratifikacije osmih temeljnih deklaracij MOD povečale za 50 odstotkov. Kot je priznal tudi generalni direktor, bomo tako spodbudno ugotovitev nekoč še zelo cenili. Za zdaj pa o tem še ne moremo prenagljeno sklepati. Vendar pa to, da se je priznavanje temeljnih standardov s področja dela tako hitro povečalo prav v času, ko se je zdelo, da je delo postalo manj cenjeno, kot je bilo v preteklosti, prinaša pomembno sporočilo. To nam pove nekaj o trajnem pomenu etične podlage standardov na področju dela in o njihovi pravni skladnosti. Da bi se konkretne prakse na področju dela uskladile s temi standardi, si bo treba še zelo prizadevati. Obenem pa je za delovne stratege že spodbudna visoka stopnja priznanja, ki bi jo lahko uporabili pri oblikovanju politike.

Treba je razumeti različne načine, pri katerih so v pomoč mednarodni standardi s področja dela. Uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic, vključno s pravico do dela, zahteva uporabo različnih politik glede na pomembne okoliščine. Vse te politike skupaj pomenijo postopno uresničevanje človekovih pravic. Ampak kako lahko izmerimo dosežen napredek? Gospodarski in socialni kazalniki ter različni statistični podatki, ki na koncu omogočajo presojo na ravni dosežkov, so eno od takih vrst orodja. Toda tehnike za statistično merjenje napredka redko kdaj zagotovijo dovolj celostno sliko. Morajo jih združiti z izvajanjem pravnih standardov, predvsem tistih v osmih temeljnih deklaracijah MOD. Kombinacija statističnega merjenja učinkov politik in pravnega ocenjevanja stopnje skladnosti s potrjenimi standardi s področja dela lahko zagotovi najboljši mogoč vpogled v vprašanje izpolnjevanja zahtev za dostojno delo. Dva procesa ocenjevanja – statistični in pravni – se morata med seboj dopolnjevati. Statistika je temelj za razumevanje dosežkov. Informacije o uveljavitvi pravnih standardov nam povedo, kakšno je dejansko stanje ljudi, hkrati pa se zmanjša naše zanašanje na statistiko. Trenutno pogosto potrjevanje mednarodnih standardov na področju dela tako ponuja priložnost, ki jo strategi politik dostojnega dela morajo izkoristiti.

Gospe in gospodje,

dostojno delo je izrednega pomena za vsako družbo, saj je prvi in kritičen korak na poti iz revščine. To velja tudi za bogatejše družbe, v katerih gmotno ogroženost blažijo višje stopnje socialnih transferjev. Kljub temu pa subvencije in socialni transferji ne odpravljajo revščine. Pogosto se revščina v takih okoliščinah spremeni v obliko socialne izključenosti. Socialni mir zaradi izključenosti vzbuja skrb. Dostojno delo za vse zagotavlja vključenost in je edina primerna rešitev. V družbah revščine in pomanjkanja pa je to po drugi strani še izrazitejše. Brez razvoja praktično ni izhoda iz revščine. Za temeljne zahteve po razvoju – tj. širitev zaposlovanja in dostojno delo – ni nobenega pravega nadomestila.

Po vsem svetu so zato začeli povpraševati po uveljavitvi koncepta dostojnega dela. Ustvarjanje zaposlitvenih možnosti in uresničevanje temeljnih standardov na področju dela, ustvarjanje možnosti za ustrezen dohodek, socialna zaščita in socialni dialog med glavnimi partnerji v družbi so globalno pomembni cilji. So tudi med merili, po katerih bo prihodnost presojala kakovost naše dobe globalizacije.

Razmere za doseganje teh meril pa se v različnih delih sveta precej razlikujejo.

V Evropi sta socialna pravičnost in ekonomska tekmovalnost bistveni za razvoj. Tako je vključitev koncepta dostojnega dela kot dela evropske socialne agende naravna izbira. Koncept dostojnega dela je tudi pomembna sestavina lizbonske strategije za rast in zaposlovanje, ki jo je Evropska unija sprejela leta 2000 in o kateri potekajo poglobljene politične razprave že od leta 2005. Ta razprava naj bi pospešila izvajanje strategije in prinesla nove spodbude za razvoj. Pri tem so poudarjene aktivne politike zaposlovanja. So temelj za izboljšano socialno kohezijo in nov razvojni cikel. Obenem pa bo treba posodobiti evropske sisteme socialne zaščite, zagotoviti boljšo prožnost delovnega trga in povečati vlaganje v človeške vire, tako da se zagotovijo potrebno znanje in sposobnosti.

Socialno partnerstvo je ključnega pomena za uspeh v procesih lizbonske strategije. Pomen socialnega partnerstva pa je pri tem dvojen. Najprej, mladim pomaga do novih priložnosti za zaposlitev s posebnim poudarkom na razvoju njihovega znanja in sposobnosti ter stalnem izobraževanju, ki je potrebno za ohranitev in razvoj prožnega nadaljnjega dela in zaposlitve mladih. Poleg tega pa je v pomoč tudi starejšim delavcem, ki morajo ob staranju prebivalstva v Evropi delati dlje, ki morajo ohraniti potrebno prilagodljivost in sposobnosti ter razviti nove sposobnosti v podaljšanem času trajanja zaposlitve. Socialno partnerstvo je strateško potrebno za učinkovito oblikovanje politike. Vključuje številne lokalne, regionalne in državne institucije, pa tudi institucije Evropske unije.

Evropska unija se vse bolj zaveda, kako pomembno je vlagati v ljudi in izboljševati delovni trg. Na svojem zadnjem srečanju v marcu je Evropski svet poudaril, da je treba krepiti izobraževanje v trojici »raziskovanje-inovacije-izobraževanje«. Kakovostno izobraževanje ter vedno večje vlaganje v človeške vire in ustvarjalnost naj bi bili »ključni« za uspešnost Evrope v današnjem globaliziranem svetu. To je pot do gospodarstva, temelječega na znanju, ustreznih zaposlitvenih možnosti in finančne stabilnosti. Samoumevno je, da lahko s pomočjo takih politik preprečimo neenakost in revščino v Evropi ter zmanjšamo nezaposlenost mladih, ki danes povzroča revščino v številnih delih Evrope.

V državah Evropske unije naj bi take politike obravnavale posebno evropsko tipologijo problemov pri razvoju in socialni koheziji. Jasno je, da je dostojno delo, ki se meri z visokim standardom tega koncepta, bistvenega pomena. Predvsem je pomembno, da moramo za doseganje tega visokega standarda delo razumeti v tesni povezanosti z ustvarjalnostjo in ga negovati hkrati z njo. Vlaganje v izobraževanje je odločilnega pomena za učinkovitost sistema.

Medtem ko Evropska unija namenja še posebno pozornost razvoju svojih politik, se hkrati zaveda tudi svojih globalnih odgovornosti. Evropska unija podpira sistem uveljavljanja standardov s področja dela, ki jih uvaja MOD, ter verjame, da se morajo ti standardi izvajati po vsem svetu. Tudi Agenda za dostojno delo je eden od načinov oblikovanja politike pri sodelovanju Evropske unije z njenimi številnimi partnerji. Tu gre za partnerje, ki delujejo v EU v okviru evropske sosedske politike, pa tudi strateške partnerje v Afriki, Latinski Ameriki in Karibih ter v Aziji. Raznolikost partnerskih dogovorov z državami po svetu zagotavlja priložnost za ustrezno vključevanje potreb po dostojnem delu kot sestavini mednarodnega sodelovanja Evropske unije.

Obstoječi in nastajajoči okviri sodelovanja bodo prav tako pomembna priložnost za preverjanje političnih izbir in metodologij, ki so potrebne za uresničevanje strategij dostojnega dela. Tako bosta Evropska unija in pa predvsem Evropska komisija še naprej krepili zunanjo pomoč pri socialnem prilagajanju v državah in regijah zunaj meja EU, ki so vključene v liberalizacijo trgovine. Liberalizacijo trgovine bi morali spodbujati tako, da bi dosegli visoko rast, višjo zaposlenost in postopno uresničevanje standardov dostojnega dela. To je sicer težka naloga, ki pa se ji ne smemo izogniti, saj bo zelo vplivala na koncept mednarodnega sodelovanja v dobi pospešene globalizacije.

V današnjem globaliziranem svetu je za uresničitev koncepta dostojnega dela nujno potrebno mednarodno sodelovanje. Vloga mednarodnih ustanov je pomembna, najpomembnejšo vlogo med njimi pa ima prav Mednarodna organizacija dela. To so večkrat priznali številni mednarodni organi, vključno s Svetovno komisijo za socialno razsežnost globalizacije. MOD je začela krepiti zmogljivosti, njeni organi pa so nenehno vključeni v opredeljevanje njenih delovnih metod, krepitev njenega znanja in zagotavljanje učinkovitejše pomoči držav članic. To naj bi se nadaljevalo z vso potrebno energijo. Delo, ki je bilo opravljeno do zdaj pri pripravi ustreznega besedila, obeta uspeh. Rad bi podprl vse tiste, ki si prizadevajo za uspeh MOD pri tem.

Gospe in gospodje,

Mednarodna organizacija dela je ena najstarejših in najizkušenejših članic družine ZN. Nastala je kot posledica razmer po 1. svetovni vojni, dolgotrajnega pomena delovnih rezmerij in njihove ureditve, da bi se ohranila socialna in politična stabilnost. Oblikovala je edinstveno tristransko strukturo, da bi bili odločanje in izvajanje odločitev skladni in učinkoviti. Njeno delo je vključevalo pomemben del civilne družbe. V več pogledih je praksa MOD utrla pot oblikam mednarodnega sodelovanja, ki so danes del sistema ZN in drugod. Vse te izkušnje so izrednega pomena v naši dobi globalizacije. Naj te izkušnje pripomorejo pri razpravah o oblikovanju politik in naj jim bodo, kadar je to potrebno, za podlago. MOD pa nima le velikih zgodovinskih izkušenj. Danes ima veliko poslanstvo, v prihodnosti pa bo igrala še pomembno vlogo.

Zahvaljujem se vam za pozornost.