Predsednik republike o invalidski problematiki

Ljubljana, 29.5.2009  |  govor

Nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na slavnostni akademiji ob 40. letnici organiziranega delovanja Zveze delovnih invalidov Slovenije
Ljubljana, 29. maja 2009


Spoštovani,

čestitam vam ob 40. obletnici vašega delovanja in za delo, ki ste ga opravili v tem času. V vašem poslanstvu ste zapisali prave vsebine.

Vaša temeljna naloga je izboljševanje položaja delovnih invalidov, krepitev njihovega zdravja, stalno izobraževanje svojih članov, medsebojna pomoč ter vzpostavljanje prepotrebnih socialnih komunikacij, ki posameznikom odpirajo možnost povezovanja z okoljem in s člani društev delovnih invalidov. Nadvse pomembne so socialne povezave in mreža stalnih kontaktov, ker omogoča medsebojno sodelovanje in premagovanje težav, s katerimi se srečujete. To je še pomembno dragoceno v sedanjih, kriznih časih.

V štiridesetletni zgodovini delovanja ste doživeli mnogo organizacijskih in programskih sprememb, vendar je bila rdeča nit vašega delovanja vedno medsebojna solidarnost in tovarištvo. Vrednote, ki ste jih postavljali v ospredje pa so bile povezane z delom in humanostjo. Delo, ki ste ga opravili, je pomembno in dobra osnova za razvoj vaše organizacije v prihodnje. Ste najbolj množična civilno družbena organizacija invalidov. Šestdeset tisoč članov, ki so združeni v devetinšestdesetih društvih, predstavlja pomembno silo, ki ima velik vpliv pri oblikovanju mnenj in stališč.

Vaša mnenja pomembno prispevajo k urejanju invalidske problematike. Reprezentativnih invalidskih organizacij in invalidskih organizacij, ki delujejo na državni ravni, je več kot dvajset in so združene v Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije. Ta predstavlja pomembno in svojevrstno oporo in je poseben izraz vaših interesov. Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije predstavlja dobro možnost usklajevanja, ne le interesov invalidskih organizacij, ampak tudi drugih splošnih vprašanj. Organiziranost invalidov v lastne organizacije pa je tudi pomembno sredstvo zagotavljanja svobode izražanja, oblikovanja različnih pogledov in stališč in sodelovanja v obči družbeni razpravi o vprašanjih, ki zadevajo invalide in o vseh drugih družbenih vprašanjih. V teh časih, ta razprava ne sme spregledati problemov zaposlitve in zaposlitvene varnosti invalidov in prispevka invalidov v naporih za premagovanje krize.

Današnje srečanje je zato tudi priložnost, da ponovimo nekatera stališča Zveze delovnih invalidov Slovenije.

Ne vidim nobenih posebnih razlogov za to, da v različnih sporočilih v javnosti prevladujejo negativne informacije o invalidih. Tudi sicer menim, da bi bilo potrebno javnosti posredovati več vsebin o dejavnosti invalidskih organizacij. Marsikateri invalid bi bil lahko vzor za to, kako premagovati svoje vsakodnevne težave, kakor tudi težave, ki pestijo vse druge.

Prav bi tudi bilo, da bi poskrbeli za primerno in dostojno izrazoslovno identiteto na tem področju, ki je, kakorkoli že gledamo, vezana na besedo invalid in invalidnost.

Nobena dejavnost ne more obstati in se razvijati brez nujne finančne podlage. Nadvse pomembno se mi zdi, da je sistemski vir financiranja invalidskih organizacij zagotovljen v okviru Loterije Slovenije in da imamo Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij in prav je, da se tudi v prihodnje prizadevamo, da ta fundacija opravlja svoje delo kot avtonomen organ invalidskih in humanitarnih organizacij. Menim, da agresivno poseganje na področje financiranja invalidskih organizacij ne bi obrodilo dobrih rezultatov.

S tem, ko se zavzemate za enake možnosti vseh prebivalcev Republike Slovenije ne glede na njihove telesne, intelektualne in druge sposobnosti, se pridružujete vsem tistim organizacijam in pobudam Združenih narodov, ki so v svoji 60-letni zgodovini postavili človekove pravice kot temeljno izhodišče in univerzalno vrednoto.

Človekove pravice so temeljna podlaga za celovito skrb za invalide. Splošni deklaraciji o človekovih pravicah se je z ratifikacijo v Državnem zboru aprila lani, poleg drugih dokumentov, pridružila tudi Konvencija o pravicah invalidov. Konvencija je zavezujoča in odpira novo razvojno dimenzijo s ponujenimi orodji in modeli sodobnega invalidskega varstva. Človekove pravice in s tem tudi pravice vseh invalidov so ne samo primeren, ampak tudi nujen okvir za razumevanje invalidnosti za reševanje problemov invalidov in za aktivno vključevanje invalidov v sodobno slovensko družbo.

V Sloveniji se zavzemamo za družbo, ki omogoča dostojanstvo in pravičnost za vse. Za nas so raznolikost, ki omogoča osebno samostojnost in neodvisno življenje posameznikov invalidov, prepoved diskriminacije zaradi invalidnosti, zagotavljanje dostopnosti zaposlitev, grajenega okolja in komunikacij, temeljna načela na katerem gradimo trajen razvoj in družbo blaginje po meri človeka.

Vedno znova se moramo vprašati, do kakšne mere se enakopravnost uresničuje v vsakodnevnem življenju in ali je dovolj priložnosti, da bi invalidi lahko uveljavili vse zmožnosti in potenciale. Gre za vprašanje izpolnjevanja standardov in dejanskih pogojev, ki v konkretnem življenju zagotavljajo nediskriminacijo, pa tudi uresničevanje ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic in novih možnosti, povezanih z razvojem novih tehnologij. V današnjih razmerah bi to moralo pomeniti tudi zagotovitev posebne skrbi za položaj invalidov v okviru splošnih prizadevanj za ohranitev delovnih mest in zaposlitve. Zavzemam se za to, da bi Vlada v snovanju protikriznih ukrepov s potrebno pozornostjo zagotovila to skrb.

Vaša obletnica je tudi priložnost, da razmišljamo o vzrokih za invalidnost, pa tudi o tem, kje ste lahko aktivni in ustvarjalni. Katere potenciale še vedno imate in kako jih lahko še dodatno razvijate. Vaše praznovanje je tudi pravi čas, da spregovorimo o izboljšanju delovnih pogojev, o večji skrbi za zdravje in varnost pri delu, o spodbujanju vseživljenjskega učenja ter odpiranju novih priložnosti in oblik socialne ekonomije, ki bo zanimiva tako za delodajalce kot tudi za invalide.

Ta vprašanja so za nas aktualna, tudi zato, ker se nenadoma soočamo z drugačnimi izzivi, ki jih prinašajo zaostrene gospodarske razmere. V takih razmerah so invalidi tisti, ki najbolj občutijo težo dodatnega bremena. So žal zadnji, ki najdejo zaposlitev in prvi, ki lahko izgubijo delo. Skupaj si moramo prizadevati, država, politiki in vsakdo od nas, da se to ne bo dogajalo. Delo in zaposlitev je vrednota in končno tudi pravica. Invalidska upokojitev je le ena od zadnjih možnosti za zagotovitev socialne varnosti.

Spoštovani,

še enkrat vam želim vse najboljše ob 40. obletnici vašega organiziranega delovanja. Iskrene čestitke članom vaših društev, zahvala vsem prostovoljcem za nesebično delo, ki ste ga opravili v teh štiridestih letih, vsem funkcionarjem in organizatorjem te prireditve. Na delo, ki ste ga opravili v teh štiridesetih letih, ste lahko ponosni, in to je dobra popotnica za prihodnjih štiridesetih let.

Hvala.