 Predsednik republike dr. Danilo Türk je ob svetovnem dnevu človekovih pravic organiziral pogovor na temo "EU in človekove pravice: mednarodno kazensko pravosodje, kršitve človekovih pravic v oboroženih konfliktih in zaščita braniteljev človekovih pravic". Pogovora so se udeležili direktorica urada Human Rights Watch za Evropsko unijo Lotte Leicht, varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik, predstavniki Amnesty International Slovenija, predstavniki Mirovnega inštituta ter strokovnjaki s področja človekovih pravic.
Predsednik republike je uvodoma dejal, da je bilo ob svetovnem dnevu človekovih pravic v Sloveniji veliko razprave o človekovih pravicah, tej problematiki pa so tudi mediji posvetili veliko pozornosti. Ne glede na to pa v Evropi ta čas človekove pravice niso prav visoko na lestvici prioritet, je predsednik nekoliko provokativno odprl razpravo o tem vprašanju. Kot je pojasnil, so bile v nedavni zgodovini Evrope človekove pravice relativno bolj v ospredju pozornosti in so bile deležne bolj zavzete akcije kot danes. Kot nova država članica Evropske unije smo vstopili s pričakovanji, da so človekove pravice v Evropski uniji ena najvišjih prioritet, je dejal predsednik. Evropska unija se namreč konstituira kot skupnost držav, kjer se človekove pravice spoštujejo in resno jemljejo. "Evropska unija ni samo carinska in monetarna unija. Je veliko več kot to, je tudi skupnost vrednot," je poudaril predsednik. Udeležence razprave je pozval, naj komentirajo kritično ugotovitev, da v praksi Evropske unije in evropskih institucij danes človekove pravice nimajo več tiste moči in prioritetnosti, kot so jo imele nekoč.
Direktorica urada Human Rights Watch za EU Lotte Leicht je uvodoma opisala primer Natalije Estemirove, ki so jo ustrelili zaradi aktivnega zavzemanja za človekove pravice v Čečeniji. Eden od ključnih izzivov današnjega časa so po njenem mnenju prav reakcije kršiteljev človekovih pravic proti braniteljem človekovih pravic, organizacijam, mednarodnim institucijam in standardom, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami. Poudarila je, da proti kršiteljem človekovih pravic obstajajo številne možnosti ukrepanja, ena najbolj učinkovitih pa je pravičnost in odgovornost za kršitve. Ustanovitev Mednarodnega kazenskega sodišča leta 2002 je ocenila kot pomemben korak na tej poti. Takoj po izdaji zapornega naloga zoper predsednika Sudana pa je sodišče postalo tarča kritik, ki očitajo sodišču, da sodno preganja le afriške voditelje. Lotte Leicht je zavrnila ta očitek in pojasnila, da je sodišče postopek proti sudanskemu predsedniku pričelo na podlagi 7. poglavja Ustanovne listine Združenih narodov. |
 Dotaknila se je tudi nalog Evropske unije na tem področju in poudarila, da si unija ne sme privoščiti pretiranega ukvarjanja s seboj. Veliko možnosti obstaja na področju zunanje politike, saj Lizbonska pogodba prinaša novo funkcijo visokega predstavnika EU za zunanje zadeve in varnostno politiko ter ustanovitev Evropske službe za zunanje delovanje, ki bi po njenem mnenju morala vključevati tudi strokovnjake s področja človekovih pravic. Pomembna pridobitev je tudi pravno zavezujoča listina o temeljnih človekovih pravicah. Opozorila je na dvojne standarde unije, ki se kažejo tudi v tem, da Evropska unija ni zmogla podpore Goldstoneovemu poročilu o spopadih v Gazi. Izpostavila je, da so le redke evropske države, med njimi tudi Slovenija, glasovale za poročilo na Generalni skupščini OZN. Dodala je, da bi morala Evropska unija opozarjati tudi na kršitve človekovih pravic v Rusiji, na Kitajskem in v ZDA, izboljšati stanje človekovih pravic doma ter doseči večjo transparentost sprejemanja odločitev znotraj unije. Svoj nagovor je zaključila s pričakovanjem, da se bodo voditelji Evropske unije bolj odločno zavzemali proti kršitvam človekovih pravic.
V razpravo se je vključil dr. Matej Accetto s Pravne fakultete, ki je dejal, da je Evropska unija že pred listino o temeljnih pravicah poznala vrsto dokumentov s področja človekovih pravic. Problem je po njegovih besedah v dejanjih, zato je listina tudi priložnost, ker bo njene določbe treba udejanjati preko sodne prakse.
Dr. Ljubo Bavcon s Pravne fakultete pa je opozoril, da v zadnjem desetletju prihaja do trenda, ki negira izvrševanje kazenskih sankcij kot poskus, da bi človeka resocializirali, ter ga utemeljuje s tako imenovano pravičnostjo in zasluženo kaznijo. Ob tem pa se pravica do kazenskopravne represivne intervencije pomika v inkriminacijo pripravljalnih dejanj, kar je po njegovih besedah tipična lastnost totalitarnega režima. Mag. Irena Brinar s Fakultete za družbene vede pa je izpostavila, da bi Evropski parlament lahko prispeval k temu, da bi se človekove pravice vrnile na mesto, ki so ga nekoč v Evropski uniji že imele. Po njenem mnenju bi lahko prišlo do ustanovitve panevropske skupine znotraj Evropskega parlamenta, ki bi se zavzemala za spoštovanje človekovih pravic.
Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenia je izpostavil, da se v evropskem prostoru s človekovimi pravicami najbolj intenzivno ukvarja Svet Evrope, in se zavzel za to, da bi bila Evropska unija bolj aktivna na področju konkretne podpore zagovornikom človekovih pravic. Jerneja Turin iz Amnesty International Slovenia pa je dodala, da je Evropski parlament odigral pomembno vlogo v primeru izrednih izročitev na evropskih tleh. |
 Lotte Leicht je dodala, da Lizbonska pogodba Evropskemu parlamentu daje pomembno novo pristojnost, saj mora potrditi vse proračune. Izpostavila je tudi velik prispevek Parlamentarne skupščine Sveta Evrope k razpravi o izrednih izročitvah in pomanjkanje razprave o tem vprašanju v nacionalnih parlamentih. Kot napačno je označila prepričanje, da si prizadevanja za mir in pravičnost nasprotujejo. Poudarila je, da je pravičnost zelo pomemben element trajnostnega miru, medtem ko je sovražnik miru nekaznovanost.
Dr. Ljubo Bavcon je spomnil, da je bilo 1993 vzpostavljeno haaško mednarodno sodišče, pet let pozneje pa stalno mednarodno kazensko sodišče. S tem je bil podan začetek vladavine prava tudi v mednarodnih odnosih, namesto vladavine močnejšega. Dodal je, da bi k napredku na področju mednarodnega kazenskega sodstva veliko prispevala ameriška ratifikacija rimskega statuta. Mag. Neža Kogovšek z Mirovnega inštituta pa je poudarila, da je za ohranjanje miru nujno ukvarjanje s človekovimi pravicami. Predstavila je tudi pobudo Rekom, ki je namenjena ugotavljanju dejstev o kršitvah človekovih pravic na področju nekdanje Jugoslavije, v končni fazi pobude pa bi njen mandat prevzeli nacionalni parlamenti držav na tem območju.
Dr. Matej Acceto je opozoril na zasičenost nacionalnih in evropskih sodišč s pritožbami v zvezi s človekovimi pravicami. Zato je izpostavil nujnost reforme sodstva, da bi se lahko spoprijelo z najbolj relevantnimi primeri. Metka Naglič z Amensty International Slovenia pa je dejala, da so za mednarodno pravičnost pomembni tudi ustrezni zakoni posameznih držav za preganjanje storilcev najhujših kršitev človekovih pravic, k čemur lahko veliko prispeva civilna družba, velik pomen pa imajo tudi komisije za ugotavljanje resnice. Aldo Milohnić z Mirovnega inštituta je dejal, da se retorika človekovih pravic včasih uporablja tudi za uveljavljanje zelo ozkih pragmatičnih interesov, ki pogosto izhajajo iz interesa kapitala. Poudaril je tudi, da brez pravičnosti in brez človekovih pravic ni ne miru ne varnosti.
Lotte Leicht je dejala, da je za dosego miru pomembno vztrajati na pravičnosti in odgovornosti voditeljev za kršitve človekovih pravic, to pa je pomembno tudi z vidika preprečevanja kršitev v prihodnje. Tako je kritično ocenila reakcijo mednarodne skupnosti, ki v primeru Sudana ni dosledno zagovarjala tega načela. |