Predavanje na kijevskem univerzitetnem Inštitutu za mednarodne odnose

Kijev, 12.10.2011  |  govor

Oporne točke za predavanje predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na Inštitutu za mednarodne odnose Kijevske narodne univerze Tarasa Ševčenka na temo "Evropska varnost in sodelovanje danes"
Kijev, 12. oktober 2011


1. Za dobro razumevanje vprašanja varnosti v Evropi je koristno narediti primerjavo med razmerami, ki so odrejale varnost pred desetletji – npr. v času sklenitve sklepne listine v varnosti in sodelovanju v Evropi (Helsinki, 1975) – in razmerami danes. V tistem času so varnostno problematiko Evrope skoraj popolnoma obvladovale velike armade: te so bile hkrati jamstvo za varnost, pa tudi grožnja varnosti. Helsinška listina je bila odraz te stvarnosti.

2. Današnje grožnje mednarodnemu miru in varnosti so drugačne in v svojem bistvu globalne. Izhajajo iz takih pojavov kot so terorizem, organizirani kriminal (vključno s trgovino z mamili in z ljudmi), etnične napetosti in konflikti in – gledano nekoliko globlje – pojavi družbene dezintegracije. Okrepiti je treba nevojaške potenciale varnosti.

3. Vendar imajo tudi v današnjih razmerah temeljno vlogo za mednarodni mir in varnost države. Te morajo najti poti za zagotavljanje političnih, vojaških in drugih zagotovil varnosti v novih časih. Pri tem je kritičnega pomena krepitev zaupanja med državami. Sedaj, 20 let po koncu hladne vojne, ko ni več ideoloških sovražnikov in ko nas ogrožajo skupne nevarnosti, bi morali imeti višjo raven medsebojnega zaupanja, kot jo imamo.

4. V tem okviru ima Ukrajina posebno pomembno mesto. Po svojem geopolitičnem položaju, velikosti in gospodarskem pomenu je Ukrajina bistvenega pomena za varnost in sodelovanje v Evropi. S stališča Evropske unije je evropska perspektiva Ukrajine strateškega pomena. Realno in legitimno pričakovanje Ukrajine – ob realnem postopnem izpolnjevanju kriterijev za članstvo – spada med najpomembnejše naloge evropske varnosti in sodelovanja. Ob tem pa je treba dobro razumeti širši politični kontekst in skupno platformo vrednot evropske varnosti in sodelovanja v 21. stoletju.

5. V tem okviru je treba razumeti pomen človekovih pravic, politične stabilnosti in demokracije ter človeške varnosti kot faktorjev mednarodnega miru in varnosti danes. Tako imenovani "mehki vidiki" varnosti so danes bistvenega pomena. Vprašanje ni, ali jih bomo upoštevali ali ne, vprašanje je, kako jih bomo razvijali v korist splošnega izboljšanja varnosti.

6. Človekove pravice moramo jemati resno – kot merilo stabilnosti in blaginje družbe. Vedeti pa moramo, da njihovo uveljavljanje v stvarnosti zahteva potrpežljivost in vztrajnost. Izogibati se moramo moraliziranju, poučevanju in vsiljevanju slabo premišljenih rešitev. Mednarodno pravo človekovih pravic naj deluje po svojih mehanizmih. Upoštevajmo raznovrstnost kultur, zlasti specifike politične kulture vsake države. Uporabimo načelo vladavine prava na način, ki bo krepil pravne institucije in v resnici pomagal uresničevati človekove pravice. Predvsem pa, človekove pravice je treba jemati resno.

7. Potrebujemo tudi bolj izdelane standarde za volitve in za uresničevanje pravic manjšin. Ne drži, da je vsebina načela svobodnih in poštenih volitev dovolj natančno določena in splošno sprejeta. Pri oceni kvalitete volilnih priprav in izvedbe je še vedno veliko arbitrarnih ocen. Povečati moramo možnosti za dejansko uporabo pravice do svobode gibanja. Vizne režime v Evropi je treba bistveno liberalizirati, zlasti za vstop državljanov Vzhodnega partnerstva in Rusije v države Evropske unije.

8. Mednarodni varnostni sistem pa mora – poleg dolgoročnih nalog – poskrbeti za reševanje konfliktov, vključno z zamrznjenimi konflikti, ki trajajo že predolgo. Pri mnogih med njimi je treba neutrudno ubirati pot malih korakov – lokalnih ukrepov za krepitev zaupanja, političnih potez, ki lahko pomagajo posredno, z izboljšanjem politične klime in z umirjanjem političnih strasti. Hkrati moramo iskati domiselne splošne rešitve – upoštevaje legitimne interese vseh vpletenih. Ukrajina lahko veliko prispeva – zlasti pri iskanju rešitve za problem Moldove, pa tudi za rešitve na Kavkazu.

9. Reševanje konfliktnih situacij bo lažje, če bomo uspeli razviti partnerstvo različnih mednarodnih organizacij: Svet Evrope, Evropska unija, NATO, Skupnost neodvisnih držav, Organizacija pogodbe o kolektivni varnosti, Šanghajska organizacija za sodelovanje in druge. Vsaka od njih ima svoj del naloge prispevati k mednarodnemu miru in varnosti. Vse skupaj lahko storijo veliko. Seveda pa morajo delovati v okviru načel Ustanovne listine OZN in v dobri medsebojni koordinaciji in v koordinaciji z OZN.

10. Tudi v zahtevah mednarodne varnosti moramo biti kreativni in ne smemo se bati novih prijemov. Če bomo imeli dovolj medsebojnega zaupanja, bomo lahko razvili tudi boljše mehanizme sodelovanja za reševanje sedanjih oboroženih konfliktov, vključno z zamrznjenimi konflikti. Nastajajoče konflikte in ogrožanja naše skupne varnosti pa bomo lahko uspešno preprečevali. Prav prevenciji moramo posvečati veliko pozornost. Prevencija pa se ne omejuje le na preventivno diplomatsko aktivnost, ki je potrebna v trenutkih, ko oboroženi konflikt že grozi. Prevencija vsebuje zlasti ukrepe za vzpostavljanje dolgoročnega miru in stabilnosti.