archived page

Slavnostni nagovor na Managerskem kongresu 2012

Portorož, 27.9.2012  |  govor


Slavnostni nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na Managerskem kongresu 2012
Portorož, 27. september 2012


Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udeležil Managerskega kongresa 2012 (foto: Tina Kosec/STA)Spoštovane članice in člani Združenja Manager,
spoštovani gostje,

v veliko čast si štejem, da ste me ponovno povabili, da spregovorim na vašem rednem jesenskem srečanju.

Letošnji managerski kongres ste namenili tematiki rasti in razvoja, pod delovnim geslom "Zalet za 2013". Vaš pristop je dvakratno umesten. Prvič, jasno je, da brez dobrih in uspešnih managerjev ni resničnega izhoda iz sedanje krize in, drugič, ideja, da je sedanji čas obdobje zaleta za prihodnje leto, je dober izraz tistega energičnega optimizma, ki ga potrebujemo za pot naprej. V letošnjem letu, ko se je v Sloveniji recesija poglobila in ko so gospodarske napovedi dosegle nove ravni padca BDP, za kar 2 odstotka, potrebujemo veliko energije in optimizma.

V tem pričakovanju se lahko opremo na dosežke dejavnosti Združenja Manager iz preteklosti. Naj omenim samo dva izmed teh nedavnih dosežkov. Na naših srečanjih preteklih let smo govorili o kodeksu poslovne etike in o nujnosti izboljšati položaj v tem pogledu. Danes lahko rečemo, da je bil storjen napredek in da je Združenje Manager demonstriralo sposobnost za vzpostavljanje etičnih meril lastnega etičnega kodeksa – in tudi za ravnanje po njem. Seveda pa je ključnega pomena doslednost. Merila poslovne etike je treba krepiti v praksi in to je naloga, ki se nikoli ne konča in ki naj v prihodnje vključuje tudi nagrajevanje managerjev, ki so se izkazali z utrjevanjem managerske etike.

Drugi nedavni premik je bilo sprejetje Zaveze za uspešno prihodnost 2015–2020, ki je bila dokončno izoblikovana letos pomladi. Ta zaveza si je zastavila velike cilje – preboj med 15 najbolj razvitih držav članic EU in povprečno štiriodstotno stopnjo rasti letno. V Sloveniji potrebujemo več ambicioznosti in dobro je, da jo managerji izražate. Zaveza je opredelila tudi odgovornosti in naloge managerjev ter obširno opisala odgovornosti politike, vlade in državnih institucij.

Verjamem, da boste v svojih razpravah podrobneje obravnavali napredek pri uresničevanju odgovornosti managerjev. O vprašanjih odgovornosti politike, vlade in državnih institucij pa se moramo pogovarjati vsi. Kot veste, je eno mojih glavnih gesel zadnjih let: dialog, dialog in še enkrat dialog. Razumem probleme, ki jih tak pristop prinaša, zlasti v naših razmerah nizke ravni politične kulture. Sami ste v zavezi za uspešno prihodnost zapisali, da vas skrbi način komuniciranja pri nas in da se posledica javnih diskreditacij s pomočjo medijev odraža tudi v tem, da sposobni posamezniki čedalje pogosteje ne želijo zavzemati vidnih položajev in raje ostajajo v ozadju, zaradi česar je oškodovana celotna družba.

Strinjam se z vašo oceno, da potrebujemo več medsebojnega spoštovanja, upoštevanje dostojanstva vsakega posameznika in strpen način komuniciranja. Toda vse to ne bo prišlo samo od sebe. Tak javni dialog bomo imeli takrat, ko bo v njem sodelovalo dovolj veliko število strpnih, dostojanstvenih, strokovno podkovanih, izkušenih in dobronamernih ljudi, kakršne vidim v tej dvorani nocoj. Zato vas pozivam, da se za svojo zavezo borite – z dialogom, argumentirano in dostojanstveno in ne glede na poskuse diskreditacij. Smo v položaju, ko ne moremo bremena dialoga prenašati na kasnejši čas ali na druge ljudi. Čas za argumentirano razpravo in prodor pravih idej je prav sedaj. Dovolite mi, da omenim štiri področja, ki zaslužijo takšno razpravo.

Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udeležil Managerskega kongresa 2012 (foto: Tina Kosec/STA)Najprej nekaj besed o dveh ključnih reformah: o pokojninski reformi in reformi trga dela.

Nedavni padec bonitetnih ocen Slovenije je bil pomemben "glas budilke" za Slovenijo in zlasti za njeno vlado. Vlada je pod vplivom te "budilke" avgusta in septembra spremenila vrstni red prioritet. Pokojninska reforma in reforma trga dela sta tako prešli z repa vladnega julijskega zakonodajnega programa na sam vrh in socialni dialog o njiju je že stekel.

Pokojninska reforma je bliže možnosti za konsenz kot reforma trga dela. To ni presenetljivo, saj je bil najpomembnejši del analiz, izračunov in normativnih rešitev izdelan že v preteklih letih. Po lanskem referendumskem debaklu in njegovih posledicah je sedanja stopnja zrelosti obravnave pokojninske reforme višja. To obeta boljši napredek. Pa vendar ostajajo določena vprašanja nejasna in brez dobrih odgovorov. Eno med njimi zadeva t. i. "čiščenje pokojninske blagajne" in prenašanje obveznosti proračuna na posamezne vladne resorje. V tej "želji po čiščenju" lahko pride do diskriminatornih rešitev. Tudi vprašanje individualnih pokojninskih računov zahteva skrbno obravnavo, dobro razumevanje implikacij in predvsem pojasnilo, zakaj jih potrebujemo. Izračunati bo treba tudi stroške prehoda v spremenjeni sistem. Pogajanja socialnih partnerjev bodo morala rešiti ta in druga vprašanja.

Reforma trga dela je veliko bolj na začetku in bo zahtevala veliko ustvarjalnih prispevkov. Tu bo vloga managerjev še posebno velika. V Sloveniji nimamo jasne predstave o ravnotežju med fleksibilnostjo in varnostjo zaposlitve, ravnotežju, ki bi ustrezalo našim specifičnim izkušnjam in razmeram. Tujih modelov ne moremo preprosto prepisati v naš sistem, saj zanje nimamo niti potrebnih izkušenj niti denarja. Sami bomo morali najti pot do enostavnejših in hitrejših postopkov zaposlovanja in odpuščanja, do boljše uporabe odpravnin in nadomestil za brezposelnost ter do boljših možnosti za zgodnje vključevanje mladih v delo za nedoločen čas. Vsaka sprememba sedanje ureditve pomeni poseg v pridobljene pravice. Zato morajo biti spremembe oblikovane tako, da bodo prepričljivo izkazale svoje prednosti v primerjavi s sedanjim stanjem. Potrebujemo ustvarjalne predloge in zamisli strokovnjakov, zlasti tistih z mednarodnimi izkušnjami, ne pa zanašanje na ponujene modele. Tudi model enotne evropske delovne pogodbe, ki je vladi služil kot izhodišče za pripravo njenih predlogov, je še v eksperimentalni fazi. Služi lahko za začetek razprave, ne pa kot model končne rešitve. Zato bodo zamisli managerjev izjemno dragocene. Pozivam vas, da svoje zamisli, izražene v tistem delu vaše zaveze za prihodnost, ki zadeva trg dela in delovnopravno zakonodajo, razvijate naprej in da se ne pomišljate kakšno dobro idejo tudi normativno izraziti. Upoštevajmo, da receptov za sedaj nima še nihče. Bodite torej njihovi avtorji ali soavtorji.

Dovolite mi sedaj še nekaj besed o dveh projektih, ki zadevata javno premoženje ter prihodnost bančništva in gospodarstva v celoti.

Včeraj je državni zbor razpravljal o Slovenskem državnem holdingu. Razprava je pokazala, da obstajajo različni pogledi, kako v kriznem času upravljati s preostankom državnega premoženja. Dosedanja razprava pa še ni dala prepričljivega odgovora na vprašanje o realno pričakovanih učinkih predlaganih sprememb. Pojasnila, da bo predlagani sistem zagotovil bolj učinkovito upravljanje in večje dobičke, še nimajo prave prepričljivosti. Politični vplivi na upravljanje se utegnejo v prihodnje še okrepiti. Potrebovali bomo kritično ocenjevanje standardov upravljanja in kriterijev uspešnosti podjetij v državni lasti. Glas managerjev se bo v tem okviru moral slišati. Vaše zamisli o prihodnosti Slovenije in njenega premoženja so pomembne za nas vse.

Četrto področje, ki ga želim omeniti, je ta čas še posebej občutljivo. Gre za vprašanje dokapitalizacije bank, povezano s problemom t. i. "slabih terjatev" in z oblikovanjem družbe za upravljanje terjatev bank ter sklada za stabilnost bank, torej neke vrste "slabe banke". Kako rešiti ta vprašanja, da bi kasneje zmanjšali in odpravili kreditni krč?

Kot vemo, vlada letos spomladi ni uspela s poskusom dokapitalizacije NLB s pomočjo tujih zasebnih sredstev. To je bil resen udarec dosedanjim poskusom, ki je pokazal, da dokapitalizacija naših bank s tujim zasebnim kapitalom ta čas ni možna. Vladni predlog rešitev s pomočjo t. i. "slabe banke" vsebuje zamisli, ki bi lahko podredile to institucijo vladi in njenim predstavnikom dale pristojnost za presojo vrednosti "slabih terjatev". Vloga Banke Slovenije bi bila zmanjšana. Taka ureditev bi v finančni sistem uvedla nevaren dualizem ter zato zmanjšala možnosti za učinkovito okrepitev bančnega sektorja. Če bi hkrati s tem država sprejela garancije za arbitrarno določeno vsoto "slabih terjatev", in to brez vnaprejšnjih jasnih kriterijev, bi se s tem močno povečal tudi voluntarizem čiščenja bank. Daleč najbolj pomemben pa je seveda učinek takšnega načina krepitve bank na javne finance, na deficit in nato na javni dolg. Po mnenju mnogih gre za sicer možno, a zelo drago, če ne celo za najdražjo rešitev, tudi če pustimo v ozadju vprašanja glede odločanja, transparentnosti delovanja ter vrednotenja prenesenih terjatev. Razprave o teh vprašanjih bodo v kratkem potekale tudi v parlamentu in v naši javnosti. Prav bi bilo, da Združenje Manager premisli o svojih stališčih in svoji vlogi v teh razpravah. Upoštevati je treba moč argumentov in ne argumente moči. Samo na ta način se bomo poslovili od političnih vplivov na finančno odločanje bank.

Problem bank pa je treba obravnavati tudi v povezavi s težavami, ki izhajajo iz slabe kapitalske ustreznosti mnogih podjetij pri nas. Tudi odgovornosti lastnikov podjetij v težavah je treba videti. Reševanje krize zahteva širši konsenz, odprte karte in odgovornost. Združenje Manager je tem vprašanjem posvetilo znatno pozornost in je tudi pripravilo Slovenska načela prestrukturiranja dolgov podjetij in predlog postopka za finančno in poslovno prestrukturiranje zadolženih podjetij, kjer so večinski upniki banke. To so koristni prispevki na poti do rešitev. Ne morejo pa biti dokončni. Nadaljnje delo na teh projektih bo vsaj enako pomembno, kot je bilo dosedanje.

Spoštovane članice in člani Združenja Manager,

sedaj je čas za resno razpravo in dobre odločitve. Verjamem, da je vaše združenje že dokazalo sposobnost oblikovanja prepričljivih vizij za naprej. Sedaj pa bo treba rešiti nekatere velike probleme, kar bo pomembno vplivalo na uresničljivost vaših vizij. Prepričan sem, da bo vaš prispevek v reševanju teh problemov velik. Veliko uspeha vam želim.
© 2008 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani  načrt strani