Uradni obisk predsednika v Azerbajdžanu
Baku, 9.11.2009 | sporočilo za javnost
Vaš brskalnik ne podpira javascripta ali flasha, zato si ne morete ogledati videov na tej spletni strani.
 Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk in soproga Barbara Miklič Türk sta prispela na uradni obisk v Azerbajdžan, kjer sta ju sprejela predsednik Republike Azerbajdžan dr. Ilham Alijev in soproga Mehriban Alijeva. Po uradnem sprejemu z vojaškimi častmi sta se predsedniška para zadržala v krajšem pogovoru, nato pa sta slovenski in azerbajdžanski predsednik opravila še pogovor na štiri oči. Temu so sledili plenarni pogovori med delegacijama Republike Azerbajdžan in Republike Slovenije pod vodstvom obeh predsednikov.
Predsednika sta se strinjala, da so politični odnosi med državama zelo dobri. Predsednik dr. Danilo Türk je izpostavil, da sta tako Slovenija kot Azerbajdžan mladi državi z bogato kulturno tradicijo, dobro razumevanje med državama pa ustvarja okvir za nadaljnji razvoj odnosov. Sogovornika sta ocenila, da obstaja veliko potenciala predvsem na področju gospodarskega sodelovanja. |
 Azerbajdžanski predsednik dr. Ilham Alijev je izpostavil, da imata državi komplementarni gospodarstvi, ki ne tekmujeta, ampak se medsebojno podpirata. Predsednika sta med najbolj perspektivnimi panogami izpostavila predvsem turizem, infrastrukturo, energetiko, informacijske tehnologije, telekomunikacije in farmacevtsko industrijo. Predsednik Alijev je izpostavil Azerbajdžan kot državo z velikimi naftnimi in plinskimi rezervami ter novimi transportnimi zmogljivostmi, ki je za Evropsko unijo pomembna v smislu energetske varnosti in diverzifikacije energetskih virov. Predsednik Türk pa je poudaril izkušnje, ki jih ima Slovenija na področju razvoja hidroenergetskega sektorja.
K poglobitvi gospodarskih odnosov bo prispevala tudi 65-članska slovenska gospodarska delegacija, ki spremlja slovenskega predsednika v času uradnega obiska v Azerbajdžanu. K nadaljnjemu razvoju odnosov pa bodo prispevali tudi danes podpisani sporazum o odpravi vizumov za diplomatske potne liste, memorandum o sodelovanju na področju gospodarstva ter memorandum o sodelovanju na področju industrije in energetike. |
 Predsednika sta se posvetila tudi sodelovanju na področju kulture, kjer je slovenski predsednik predstavil izkušnje z ohranjanjem kulturne dediščine v okviru Ljubljanskega procesa, pozornost pa sta namenila tudi dialogu med kulturami, verstvi in civilizacijami. Na področju humanitarnih dejavnosti pa sta obravnavala predvsem aktivnosti Mednarodne ustanove - fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF). Dotaknila sta se tudi sodelovanja v okviru Vzhodnega partnerstva, ki predstavlja dober politični okvir za prihodnje odnose Evropske unije z njenimi vzhodnimi partnerji.
Ena od tem pogovora je bil tudi "zamrznjeni" konflikt med Azerbajdžanom in Armenijo zaradi pokrajine Gorski Karabah. Predsednik Alijev je dejal, da je kljub premirju z Armenijo, ki traja od leta 1994, okoli 20 odstotkov njegove države še vedno pod okupacijo, več kot milijon Azerbajdžancev pa je v begunstvu ali razseljenih. Poudaril je, da je rešitev tega vprašanja pomembna za mir, sodelovanje in varnost v celotni regiji. |
 Predsednik Türk je med glavnimi načeli, na katerih bi moralo temeljiti reševanje konflikta, navedel ozemeljsko celovitost, spoštovanje meja in mirno reševanje sporov. Izrazil je podporo obnovljenim prizadevanjem Skupine Minsk v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in drugih, ki si prizadevajo za mirno in končno rešitev vprašanja Gorskega Karabaha na podlagi omenjenih načel.
Predsednik dr. Danilo Türk je v nadaljevanju uradnega obiska položil venec h grobnici narodnega voditelja Hejdarja Alijeva in k Aleji Mučenikov. |
 Zatem se je srečal tudi s predsednikom Parlamenta Republike Azerbajdžan Ogtajem Asadovim. V pogovoru sta ocenila, da so odnosi med državama dobri, izmenjala pa sta tudi stališča o vprašanju Gorskega Karabaha. Predsednik azerbajdžanskega parlamenta je izrazil pričakovanje, da bo Slovenija podprla stališča Azerbajdžana glede konflikta z Armenijo. Predsednik Türk je poudaril, da mora biti rešitev v skladu z mednarodnim pravom, in podprl prizadevanja za boljše mednarodno sodelovanje in skupno reševanje političnih vprašanj. |