archived page

Predsednik ob 100. obletnici gorskega reševanja v Sloveniji

Kranjska Gora, 16.6.2012  |  govor


Predsednik republike dr. Danilo Türk in soproga Barbara Miklič Türk sta se v Kranjski Gori udeležila slavnostne prireditve ob dnevu slovenskih planincev in 100. obletnici gorskega reševanja v Sloveniji z naslovom "Dan slovenskih planinskih doživetij", kjer je predsednik republike nastopil kot slavnostni govornik.

Pred tem sta si predsednik republike in soproga pod sedežnico Dolenčev rut ogledala tudi prikaz vaje gorskega reševanja, ki je obsegalo reševanje s sedežnice, iskanje pogrešanih z reševalnimi psi in helikoptersko reševanje, ter mimohod skupin gorskih reševalcev.
Predsednik republike dr. Danilo Türk in soproga Barbara Miklič Türk sta si ogledala prikaz vaje gorskega reševanja (foto: Tina Kosec/STA)


Slavnostni nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na slavnostni prireditvi ob dnevu slovenskih planincev in 100. obletnici gorskega reševanja v Sloveniji z naslovom "Dan slovenskih planinskih doživetij"
Kranjska Gora, 16. junij 2012


Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udeležil slavnostne prireditve ob dnevu slovenskih planincev in 100. obletnici gorskega reševanja v Sloveniji z naslovom "Dan slovenskih planinskih doživetij" (foto: Tina Kosec/STA)Spoštovane gorske reševalke,
gorski reševalci,
planinke in planinci,
cenjeni gostje,

stoletna zgodovina gorskih reševalcev je polna domoljubja in predanosti. Pred sto leti so v okviru slovenskega planinskega društva dali prve pobude za ustanovitev organizirane gorske reševalne službe ljudje, ki so že po svoji naravi humanisti in za katere je pomoč drugim samo po sebi razumljivo dejanje in sestavni del njihove osebne kulture. Med začetniki organiziranega dela gorske reševalne službe so bili zanesenjaki, ki so dobro razumeli stisko drugih, ter ljubitelji gora. Zavedali so se, da se nesreče v gorah dogajajo in da ponesrečenci brez tuje pomoči ne morejo preživeti. Kakor takrat je tudi danes reševanje v gorah za gorske reševalce častno opravilo. Je tudi družinska tradicija in tradicija kraja ter dejavnost, na katero ste lahko ponosni.

Od leta 1777, ko je opisana ena od velikih nesreč vaščanov iz Srednjega Vrha, ki so umrli pod plazom, pa do danes je bilo opravljenih na tisoče reševalnih in iskalnih akcij. Z vsako reševalno akcijo posebej sta rasla zaupanje Slovencev v gorske reševalce ter vera v njihov pogum in v to, da so v danih razmerah pripravljeni in sposobni storiti vse, kar je mogoče. Pri tem je bilo in je še danes prostovoljstvo reševalcev temeljno vodilo in ena največjih vrednot, ki ohranja našo človečnost kot trajno civilizacijsko dobrino slovenske družbe, kot tradicijo in kot obljubo za njeno podobo v prihodnosti.

Gorski reševalci združujete v sebi neverjetno veliko dobrih lastnosti in obvladujete veščine, ki so namenjene nadvse razpoznavnemu in plemenitemu cilju. Pomagate drugim, ko so v stiski ali smrtni nevarnosti, ko brez tuje pomoči ne morejo preživeti. Za druge ste pripravljeni tvegati tudi svoje življenje. Ste prvovrstni alpinisti, odlični poznavalci gora in vremenskih razmer, imate potrebna znanja in obvladujete tehnike varovanja in varnega plezanja. V sebi združevati vse to je več kot le povprečno življenje in vsakodnevna delovna obveznost. Vaša posebna odlika je, da je klic na pomoč vaša prva obveznost, ki se ji posvetite v celoti in s polno odgovornostjo.

Kljub sodobnim tehničnim pomagalom ste gorski reševalci vedno ključni dejavnik, ki odloča in izvede reševanje. Sestavni del reševanja v gorah je tveganje. Hitre odločitve so v ekstremnih razmerah nujne in izbira med možnostmi je nadvse odgovorna. Življenje in smrt sta reden sopotnik reševanja v gorah. Čeprav je takih situacij na srečo malo, a vendar še vedno preveč, so za gorske reševalce najbolj pretresljive, še posebej tesnobne pa ob smrti prijateljev. Med takšnimi situacijami so bile tudi take, ki jih javnost ni dobro razumela. Nesporazumi so odprli mnoge rane. Povzročili so jih tisti, ki so iz doline ocenjevali razmere in presojali stvari, ki jih ne poznajo in jih niso sposobni razumeti.

Vedno ste tam, kjer je nesreča, ne samo v gorah in na drugih težko dostopnih terenih, ste tudi v jamah ter ob poplavah, potresih in plazovih. Ste ljudje z drugačnimi znanji, odprtega srca in predani, ste najbolj srčni in nesebični prostovoljci in zato nepogrešljivi v našem življenju.

Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udeležil slavnostne prireditve ob dnevu slovenskih planincev in 100. obletnici gorskega reševanja v Sloveniji z naslovom "Dan slovenskih planinskih doživetij" (foto: Tina Kosec/STA)Vaša služba je v stoletni zgodovini postala dobro organizirana samostojna, strokovna, nevladna zveza in dejavnost s prepleteno mrežo posameznih izpostav ter z ustrezno razporeditvijo reševalnih skupin na različnih lokacijah, kar vam omogoča hitro odzivnost in uspešno reševanje.

Delujete na ozemlju celotne države v okviru sistema varstva in zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami. Vaša zveza je ugledna članica mednarodne organizacije gorskih reševalnih služb in tudi njen aktivni člen, ki se povezuje v zelo zahtevne mednarodne reševalne akcije.

Med temeljne naloge sodita tudi usposabljanje članov in obiskovalcev gora ter preprečevanje nesreč. Redno spremljate srečne in nesrečne zgodbe v gorah. Iz njih se vsi skupaj česa naučimo. Tudi s tem delom si zagotavljate častno in spoštovano mesto, saj ste za svoje člane, planince ter široko javnost vir znanja in izkušenj.

Kako naprej, je vprašanje, ki se ob obletnicah vedno zastavlja. Na področju organizacije gorske reševalne službe je prišlo do številnih sprememb. Organizacijske spremembe gorske reševalne službe so za prihodnost pomembne, vendar ne smejo obiti široko razvejane planinsko-alpinistične dejavnosti v Sloveniji, saj je to podlaga za razvoj gorske reševalne službe. Dobro sodelovanje med Planinsko zvezo Slovenije in Gorsko reševalno zvezo Slovenije zagotavlja tudi današnje skupno praznovanje gorskih reševalcev in planincev.

Med vprašanja o prihodnosti sodijo tudi tista, ki so povezana z zagotavljanjem ustrezne materialne osnove za delo gorske reševalne službe in, tako kot na drugih področjih reševanja, tudi z vprašanjem statusa prostovoljnih reševalcev. Dejstvo je, da so vse oblike reševanja, ki temeljijo na prostovoljstvu in predanosti, dovolj učinkovite in takšne, da zaslužijo vso pozornost in materialno podporo. Vsake druge rešitve bi bile dražje in manj učinkovite.

Spoštovani,

naše gore so lepe in preveč vabljive, da bi jih lahko opazovali le od daleč. Njihovo lepoto in veličino se lahko podoživi le, če se vzpnemo preko njihovih pobočij na njihove vrhove. V naših prelepih gorah in planinah bodo vedno ljudje in prav je tako. In če zaidejo v težave, jim moramo pomagati.

Čestitam gorskim reševalcem ob stoletnici in planincem ob vašem prazniku, vsem skupaj pa se zahvaljujem za opravljeno delo.

Nedavno sem podelil najvišje državno odlikovanje, Zlati red za zasluge, vsem gorskim reševalcem v Sloveniji. Danes bi želel ponoviti svoje najboljše želje, čestitke, priznanje in izraziti željo, da bi ostalo gorsko reševanje še naprej tako pomembna sestavina slovenske nacionalne identitete. Hvala vam in vse dobro!
© 2008 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani  načrt strani