Predsednik republike ob 20. obletnici akcije Sever
Ljubljana, 30.11.2009 | sporočilo za javnost, govor
 Predsednik republike dr. Danilo Türk je s Srebrnim redom za zasluge odlikoval dr. Tomaža Časa, Tomaža Ertla in Leopolda Jesenka za izjemno delo in zasluge pri varnosti, obrambi in zaščiti Republike Slovenije v času akcije Sever.
Predsednik je ob tej priložnosti poudaril, da so odlikovanci dali osebno največji prispevek k temu, da je akcija, s katero je slovenska milica pred dvajsetimi leti preprečila tako imenovani "miting resnice" v Ljubljani, uspela. Predsednik je dejal, da je po vsem tem času prav, da se sprašujemo, kako vrednotiti akcijo, ki je zagotovila varnost in politično stabilnost, ljudem pa okrepila samozavest in zaupanje v sposobnost slovenske oblasti, da zaščiti človekove pravice in da zavaruje demokratične procese v Sloveniji. |
 Osnovni pogoji za uvedbo demokracije vključujejo tudi varnost ljudi in varnost države, v kateri se demokratični procesi odvijajo. Težko si predstavljamo, kako bi bila slovenska demokratizacija videti, če ne bi bilo uspešno izvedene akcije Sever, je dejal predsednik in dodal, da gotovo veliko težje, v veliko bolj zapletenih in nevarnih razmerah in morebiti z veliko večjim številom žrtev.
V imenu odlikovancev se je predsedniku republike zahvalil dr. Tomaž Čas, ki je dejal, da je predsednik s podelitvijo odlikovanj izrekel priznanje tudi vsem miličnikom in rezervnim miličnikom ter takratni aktualni slovenski oblasti, ki je skupaj z organi za notranje zadeve in milico zelo jasno in javno povedala Beogradu, da bomo sami skrbeli za javni red in mir v Republiki Sloveniji, da ne bomo dovolili mitingaštva, niti kakršnegakoli preprečevanja takratnih razvojev demokracije v Republiki Sloveniji.
Predsednik dr. Danilo Türk se je zvečer udeležil tudi slovesnosti ob 20. obletnici akcije Sever, kjer je nagovoril udeležence slovesnosti. |
Govor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na slovesnosti ob 20. obletnici akcije Sever
Ljubljana, 30. november 2009
Spoštovani veterani, spoštovani člani Združenja Sever,
Spoštovane policistke in policisti,
Spoštovani visoki gostje,
Gospe in gospodje
Jutri bo minilo točno dvajset let od zaključka akcije Sever, ki je zavarovala Slovenijo, človekove pravice njenih ljudi in celotno skupnost pred enim največjih ogrožanj v naši novejši zgodovini. Najpomembnejše zasluge za uspeh te obrambne akcije imate vi, spoštovani člani Združenja Sever. Danes, ob tej obletnici in na tej slovesnosti vam svečano izrekam zahvalo.
Z akcijo Sever je v tistih mrzlih novembrskih dneh slovenska milica preprečila tako imenovani "miting resnice", ki je bil napovedan v Ljubljani, zagotovila je varnost in politično stabilnost, ljudem pa okrepila samozavest in zaupanje v sposobnost slovenske oblasti, da zaščiti človekove pravice in da zavaruje demokratične procese v Sloveniji.
Prav je, da se danes, ob dvajsetletnici, spomnimo tistih težkih in nevarnih časov. To so bili časi razpadanja Jugoslavije, ki je že prešlo v svoje sklepno, nasilno obdobje. To je bilo obdobje zaostrovanj in pritiskov, ki jim je bila izpostavljena Slovenija - in vsi njeni politični dejavniki. To je bil čas, ko je bila Slovenija žrtev očitkov in obtožb o rušenju skupne države in čas, ko je bila intervencija takratne jugoslovanske vojske povsem realna možnost. Politično ozračje v tedanji Jugoslaviji je bilo zastrupljeno in že ni več omogočalo razumne in argumentirane razprave.
V tistih razmerah je bil tako imenovani "miting resnice" že preizkušena tehnika nedemokratične in nasilne politike, ki je v tedanji Jugoslaviji poskušala uvesti centralistično diktaturo. Pri tem je bila pripravljena uporabiti vsa sredstva, tudi medijsko kampanjo proti Sloveniji, izkoriščanje nacionalnih čustev in vse drugo, kar je to kampanjo še podžigalo.
Vse to pa je bilo v globokem nasprotju s prevladujočo potjo sprememb v tedanji Evropi. Na Poljskem je bila demokratična, pluralistična ureditev že vzpostavljena. V začetku novembra je padel berlinski zid. Začeli so se tektonski premiki, ki so spremenili politično podobo in politični zemljevid Evrope. Nobena sila ni več mogla ustaviti demokratičnih in osvobodilnih sprememb, katerih moč je bila iz meseca v mesec večja.
V Sloveniji je bil proces demokratične preobrazbe silovit. V letu 1988 se je mobilizirala civilna družba. Izoblikovala se je široka javna podpora človekovim pravicam in demokratični ureditvi. Z ustavnimi amandmaji v letu 1989 je Slovenija začela vzpostavljati okvir za demokratično preobrazbo in za dokončno narodno osamosvojitev. V septembru 1989 je bilo sprejeto ustavno določilo, ki je na slovenskih tleh prepovedovalo uvedbo kakršnihkoli izrednih ukrepov brez soglasja slovenske skupščine. Na ravni ustavne ureditve je to bil odločilen korak na poti k polni državni suverenosti. Novembra 1989 je bila ustanovljena koalicija demokratičnih strank - DEMOS, s čimer se je dokončno izoblikoval slovenski demokratični politični prostor. Procesi demokratičnih sprememb so tako postali nepovratni.
Toda ti procesi so bili še nepreizkušeni v konfliktnih razmerah tedanje Jugoslavije. Zunaj Slovenije je bilo v tedanji jugoslovanski državi veliko takih, ki bi preobrazbo najraje nasilno ustavili. Njihovo sredstvo so bili plačani pohodniki, ki so na tako imenovanih "mitingih resnice" širili in poglabljali strah, vsiljevali neresnice, uporabljali grožnje vseh vrst in vseh vrst nezakonite pritiske. S svojim početjem so ves ta čas dokazovali, da so organi jugoslovanske federacije brez volje in brez moči, da bi taka dejanja preprečevali, ali pa, da so ti zvezni organi sami sprejeli logiko nasilja in zatiranja. Nevarnost, da se tej manifestaciji političnega nasilja pridruži še jugoslovanska vojska, je bila povsem realna.
Vse to politično nasilje smo pred dvema desetletjema opazovali tudi na nogometnih stadionih. Tudi v Ljubljani smo 11 novembra 1989 doživeli tak primer, ki je predstavljal generalko za kasneje predvideni "miting resnice". Slovenska milica je že takrat pokazala svojo usposobljenost, disciplino in taktično premoč in je uspešno zavarovala ljudi in premoženje pred slehernim nasilnim dejanjem.
Kljub temu vidnemu uspehu, ki je ljudem pri nas vlil dodatno samozavest, pa je napetost ostala. Za preprečitev tako imenovanega "mitinga resnice" so bili potrebni skrbno vodeni ukrepi in temeljite priprave za zagotovitev njihove uresničitve - in to v vseh možnih scenarijih, tudi najbolj nasilnih. Mestni sekretariat za notranje zadeve v Ljubljani je sicer miting prepovedal, vendar to ni ustavilo pritiskov in groženj. Takratna republiška skupščina je v teh razmerah sprejela posebne sklepe, izvršni svet pa je republiškemu sekretariatu za notranje zadeve naložil obveznost, da sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti državljank in državljanov Slovenije in njihovega premoženja.
Vsem nam je danes v spominu ostal odločen nastop tedanjega republiškega sekretarja za notranje zadeve in današnjega odlikovanca Tomaža Ertla, ki je delegatom slovenske skupščine zagotovil, da je citiram "načrt, ki ga imajo organi za notranje zadeve v zvezi z mitingom, izdelan za celotno območje Slovenije in še posebej za glavno mesto Ljubljano." Na koncu govora pa je poudaril: "Ljudi naj ne bo strah. Imajo svojo milico, ki bo storila vse, da bodo varni."
To niso bile prazne besede. Ukrepi, ki jih je pripravila milica, so bili zastavljeni strokovno in učinkovito, vključevali so pripadnike organov za notranje zadeve iz celotne Slovenije, pa tudi pripadnike rezervne sestave milice. Celotna operacija je angažirala 6.472 miličnikov, rezervnih miličnikov in ostalih organov za notranje zadeve. Opravljeni so bili potrebni dogovori z organi za notranje zadeve Avstrije, Italije in Hrvaške, solidarnost pa so izrazili tudi člani sindikata strojnega osebja železnic, ki so sklenili, da ne bodo vozili izrednih vlakov, na katerih bi bili udeleženci tako imenovanega "mitinga resnice". Tudi njim, tudi članom sindikatov strojnega osebja železnic, gre današnja zahvala.
Prepričljivost priprav in zlasti odločenost slovenske milice in slovenske javnosti, da se z vsemi močmi upre ogrožanju, je bila v tedanjih razmerah nekaj novega. Izkazala je odločnost in čvrstost Slovenije. In miting je bil odpovedan.
Ta odpoved je bila velika zmaga za Slovenijo in njene ljudi - in zlasti za njihovo milico in pa slovenske organe za notranje zadeve. V soočanju, ki so ga ustvarili politični konflikti, in ko grozi nasilje, je največ vredna tista zmaga, ki se doseže brez uporabe sile. Taki dosežki so redki in zato jih moramo še bolj ceniti. Preprečitev nasilja je veliko boljša kot fizični obračun z nasiljem. Dobra strategija in premišljena taktika sta najuspešnejši tedaj, ko postane dejanska uporaba sile nepotrebna. Izkušnje s premišljenostjo strategije in taktike, ki so bile pridobljene v času operacije Sever, so bile izjemno pomembne tudi v kasnejših fazah osamosvajanja Slovenije. Tudi zato je bila učinkovitost slovenske policije med osamosvojitveno vojno poleti 1991 tako velika in njen prispevek v osamosvojitveni vojni tako zelo pomemben. Danes se želim ponovno zahvaliti slovenski policiji za ta prispevek.
Sedaj, dve desetletji kasneje, si seveda težko predstavljamo, kakšen bi bil razvoj, če operacija Sever ne bi uspela, ali če bi prišlo do nasilnega obračunavanja, ki bi vrglo senco na demokratično preobrazbo Slovenije. Prav tako tudi ni nobene potrebe, da bi o tej možnosti razmišljali za nazaj. Zgodovinski "če", to je razmišljanje o tem, kako bi bilo, če bi bilo, ni koristno. Nujno pa je zgodovino poznati in jo v celoti razumeti. Poznati in razumeti je treba tako vsa zgodovinska dejstva, kot tudi zgodovinska vprašanja in njihove rešitve in njihovo sporočilnost za današnji čas.
Tudi pred prepovedjo tako imenovanega "mitinga resnice" so se pred slovensko javnostjo postavljala zahtevna vprašanja. Prepoved je zahtevala odločen poseg v pravico do svobode gibanja in v pravico do mirnega zborovanja. Razumevanje, da je miting zasnovan kot nasilje in izzivanje novega nasilja, je zahtevalo razpravo in tudi to razpravo smo v takratni, demokratični atmosferi že imeli. Ni bila dolga in končala se je z jasno in široko sprejeto oceno, da netilcem nasilja ne smemo dovoliti skrivanja za retoriko človekovih pravic o svobodnem gibanju in zborovanju. Tako manipuliranje s človekovimi pravicami bi pomenilo hud udarec prav človekovim pravicam samim. To spoznanje je bilo del zorenja naše civilne družbe in našega prizadevanja za človekove pravice.
Slovenija pa je v praksi spoznala še nekaj - pomen varnosti za človekove pravice in za utrjevanje demokracije. V politični teoriji je že dolgo znano, da v graditvi demokratične družbe niso vse človekove pravice aktualne od samega začetka. Že zgodaj je treba zagotoviti pravico do človekove osebne varnosti in fizične integritete, da bi nastale razmere, v katerih lahko v polni meri zaživijo druge pravice, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda združevanja in, naposled, svobodne in poštene volitve. Ogroženi, prestrašeni ljudje, zlasti pa ljudje, ki postanejo žrtve političnega nasilja, bodo praviloma potrebovali več časa in več prizadevanja za graditev demokratične družbe. Tragične izkušnje v državah naslednicah nekdanje Jugoslavije so to še enkrat potrdile. V Sloveniji pa smo, po zaslugi naše skupne sposobnosti zavarovati našo varnost, uživali naravnost šolsko zaporedje dejanj demokratične preobrazbe - od mobilizacije civilne družbe in uveljavitve človekovih pravic do oblikovanja političnih strank in svobodnih volitev. In akcija Sever je bila pomembna opora temu demokratičnemu procesu.
Akcija Sever pa je potrdila še nekaj povsem temeljnega. Poudarila je pomen varnosti kot temeljne človeške vrednote, ki omogoča družbeni razvoj in posameznikovo iskanje sreče. Varnost je temeljna človeška potreba. Je občutek človeka, da bo lahko užil sadove svojega dela, ne da bi mu bilo karkoli na silo odvzeto ali ogroženo. Je tudi zavedanje, da je mogoče ob spoštovanju prava uresničiti lastne zamisli, lastne projekte, inovacije in graditi lastno prihodnost. Za marsikoga bo zadoščal že občutek, da se lahko varno in brez skrbi sprehodi po svojem kraju, da živi v miru in v krogu svoje družine.
Vse to je varnost. Toda varnost ne pride sama od sebe. Zanjo se je treba potruditi. Slovenija že dolgo živi v razmerah razmeroma visoke varnosti. Dojemamo jo kot občo dobrino, ki nam je vsem zagotovljena. Tudi zato spadamo med človeku prijazne države na svetu . Včasih se zdi, da tega ne cenimo dovolj, da jemljemo varnost kot nekaj samoumevnega, kot zrak, ki ga dihamo ali kot blago podnebje, ki ga ta čas večinoma še imamo. Razumeti pa moramo, da varnost zahteva resno prizadevanje. In dvajseta obletnica akcije Sever nas dramatično opozarja prav na to.
Danes seveda nismo ogroženi tako, kot smo bili pred dvema desetletjema. Prav z enako resnostjo pa moramo danes ceniti to delo policije, delo, ki je za zagotavljanje varnosti in s tem povezanega občutka državljank in državljanov neprecenljivega pomena. Država mora skrbeti za policistke in policiste, ki s svojimi napori, s svojim vsakodnevnim tveganjem in s pogostim odrekanjem prispevajo k naši skupni varnosti. Zagotoviti jim moramo ustrezen položaj, usposobljenost, strokovni razvoj in tudi pošteno plačilo. Tudi v policiji je treba dobro delo nagrajevati, slabo pa sankcionirati. Politika nikoli ne sme biti neobčutljiva za strokovne predloge, ki imajo za cilj izboljšanje policije in njenega dela. Politika seveda ne sme posegati v strokovno delo policije, mora pa zagotavljati ustrezen demokratičen nadzor. To so pomembne in prav temeljne prvine pravne države, države, ki je zapisala v svojo ustavo, da je tako demokratična kot tudi pravna država.
Spoštovani,
Uspeh akcije Sever pred dvema desetletjema je bil izjemen prispevek k slovenski državnosti, k uspehu osamosvojitvenega prizadevanja in k zagotovitvi pogojev za demokratični razvoj naše družbe. Prav je torej, da se z vsem spoštovanjem in na svečan način spomnimo te akcije ob njeni dvajseti obletnici. Prav pa bi bilo tudi, da si njena sporočila zapomnimo. Prizadevanje za človeško varnost nikoli ne postane zgodovina. Je del našega stalnega razvojnega prizadevanja in zahteva, da zanj trajno skrbimo.
Vsem prisotnim udeležencem akcije Sever še enkrat - hvala - vsi državljani in vse državljanke pa se zavedajmo, da imajo naša zagotovila varnosti dobre in trdne korenine. To je pomembno, kajti imamo močne korenine in imamo tudi vzore, ki nam omogočajo, da gradimo varno prihodnost.
Hvala lepa.