Predsednik in premier s člani vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč
Ljubljana, 18.3.2009 | sporočilo za javnost
Vaš brskalnik ne podpira javascripta ali flasha, zato si ne morete ogledati videov na tej spletni strani.
Člani Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč so predsedniku Republike Slovenije dr. Danilu Türku in predsedniku Vlade Republike Slovenije Borutu Pahorju poročali o delu komisije. Predsednik republike je dejal, da je do sestanka prišlo, ker sta s predsednikom vlade želela dobiti celovito informacijo o delu komisije ter o zadnjih odkritjih v rovu Barbara v Hudi Jami.
Delo na področju odkrivanja in skrbi za prikrita grobišča je treba nadaljevati in postaviti v čimbolj ustrezen pravni okvir, je dejal predsednik dr. Danilo Türk. Kot prioritetno nalogo je navedel potrebo po sprejemu sprememb in dopolnitev zakona o povojnih grobiščih v čimkrajšem času. Podprl je pobudo, ki jo je v zvezi s tem podal predsednik vlade, in dodal, da gre za pomembno vprašanje, ki mu moramo posvečati pozornost tudi v kriznih časih.
"Letos bo minilo 70 let od začetka druge svetovne vojne. Grobišča, o katerih govorimo, so vsa povezana s to najbolj tragično izkušnjo Evrope in človeštva doslej. Prav je, da se do teh odkritij obnašamo pietetno, odgovorno in resno ter z občutkom, da smo v tej dejavnosti del Evrope in sveta," je dejal predsednik dr. Danilo Türk.
Predsednik vlade Borut Pahor je povedal, da si vlada želi, da bi v državnem zboru prišlo do širokega soglasja glede vojnih zakonov, pri čemer je menil, da bi bilo koristno, če bi se politične stranke dogovorile za prioritetno obravnavo zakona o vojnih grobiščih. Predstavil je tudi predlog, da bi ob sprejetju omenjenega zakona predsednik republike nagovoril državni zbor in javnost. Tako bi po besedah premiera država prvič po osemnajstih letih surovih in politično razgretih razprav na primeren način ter s potrebno etiko in pieteto uredila eno od vprašanj svoje polpretekle zgodovine.
Tudi predsednik vlade se je pridružil stališču predsednika republike, da to vprašanje, ki je povezano tudi z etično razsežnostjo našega bivanja, med soočanjem z drugimi izzivi ne more biti odrinjeno na rob. Zato se je vnovič zavzel, da bi bil zakon sprejet v kratkem, s široko politično podporo in nagovorom predsednika v državnem zboru, na podlagi zakona pa bi postavili spomenik oziroma kostnico žrtev pobojev.