Govor predsednika na sprejemu za diplomatski zbor

Brdo pri Kranju, 24.1.2011  |  govor

Govor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na sprejemu za diplomatski zbor
Brdo pri Kranju, 24. januar 2011


Spoštovani doyen diplomatskega zbora,
ekscelence,
spoštovani gostje,
dame in gospodje,
dragi prijatelji,

v veliko veselje mi je, da vas lahko pozdravim na tem tradicionalnem novoletnem sprejemu. Izraze dobrodošlice vam izražam v imenu gostiteljev, predsednika vlade Boruta Pahorja in gospe Tanje Pečar, v imenu moje soproge Barbare in v lastnem imenu.

Preteklo leto je bilo polno preizkušenj in izzivov. Finančno-gospodarska kriza je dosegla nepredvidene razsežnosti in posledice. Medtem ko beležimo prve znake okrevanja, pa še ne moremo biti zadovoljni. V Sloveniji bomo morali storiti več za boljše delovanje gospodarstva, za socialno varnost naših ljudi in za odpiranje novih razvojnih možnosti, zlasti za pripadnike mlade generacije. Naloge naše države, naše vlade in vseh drugih organov danes niso manjše ali manj zahtevne od nalog, ki so se postavljale v ospredje pred letom dni, prej nasprotno. Zato potrebujemo vso energijo doma, pa tudi čim boljše mednarodno sodelovanje.

Tudi na mednarodni ravni naloge tega časa niso majhne. Dosedanje reforme mednarodnih finančnih sistemov in strukturne reforme so nezadostne. Skrbi nas pomanjkanje enotnosti in odločnosti pri uvajanju potrebnih sprememb v Evropski uniji. Evroobmočje se je znašlo pred težko preizkušnjo, a poti nazaj ni. V evro moramo vsi trdno zaupati in poiskati načine za krepitev evrskega območja. Veseli nas, da se je Estonija vključila v območje evra. Želimo tudi, da bi se razprava o evropskih obveznicah razvijala še naprej in da bi dala rezultate. Strniti moramo svoje vrste in poiskati skupen izhod iz krize. Vzpostaviti moramo varovalke in mehanizme, ki bodo preprečili ponovitev krize. Ključni bosta lastna odgovornost in solidarnost z drugimi.

Evropa se spremembam v mednarodni skupnosti ne prilaga dovolj hitro. Začeli smo zaostajati v gospodarski rasti in inovativnosti. V primerjavi z novimi centri gospodarske in politične moči se Evropa zdi okorna in toga. In to kljub temu, da ima na razpolago ogromen potencial mladih visoko izobraženih ljudi, ki pa jim ne znamo dati prave perspektive. Kljub staranju prebivalstva ostajajo preštevilni pomisleki do priseljencev, čeprav jih - kot je v svojem lanskem poročilu ugotovila Skupina za razmislek – Evropska unija za svoj razvoj še kako potrebuje. Evropska unija potrebuje premišljeno imigracijsko in integracijsko politiko, ne pa prisilne izgone, restriktiven vizumski režim in postavljanje zidov.

Evropska unija je v preteklem letu zaključila vzpostavljanje novih institucij skladno z Lizbonsko pogodbo. Pričakujemo, da bodo začetne težave v določanju razmerij med institucijami in članicami kmalu presežene ter da bo stekel učinkovit dvosmeren proces.

Zdaj je čas, da Evropska unija pospešeno pristopi k procesu oblikovanja svojih prioritet na področju skupne zunanje in varnostne politike. Na novo mora opredeliti odnose s svojimi strateškimi partnerji, kot so Združene države Amerike, Rusija, Indija in Kitajska. Oživiti mora Vzhodno partnerstvo in mediteransko sosedstvo. Skupna zunanja in varnostna politika mora vsebovati jasnejšo določitev prioritet in sodelovanje z vzhodnimi sosedami zasluži prvo mesto med njimi.

Širitveni proces Evropske unije ne sme zastati. Realna perspektiva članstva je najmočnejša spodbuda nujno potrebnim sistemskim reformam in procesom demokratizacije v državah kandidatkah. Članstvo v Evropski uniji je najboljša pot za stabilizacijo regije Zahodnega Balkana. Turčija mora napredovati v pogajanjih za članstvo; njeno članstvo bo za Evropsko unijo velika strateška in gospodarska pridobitev. Seveda pa se morajo tudi kandidatke zavedati, da je izpolnjevanje meril za članstvo bistvenega pomena in da bližnjic ni.

Vrh EU-ZDA je nakazal pozitivno smer razvoja čezatlantskih odnosov. Vrh EU-Rusija in pred tem Vrh NATO ter Svet NATO-Rusija so prinesli novo kvaliteto odnosov, utemeljenih na enakopravnem partnerstvu. Gre za proces v smeri oblikovanja skupnega evro-atlantskega varnostnega prostora. Tudi moj uradni obisk v Ruski federaciji novembra lani, med katerim sva s predsednikom Medvedjevim podpisala Deklaracijo o sodelovanju v modernizaciji, je sestavni del tega procesa.

Prizadevanja v smeri novega koncepta evropske varnosti so zaznamovala tudi Vrh Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) v Astani. Dosežen je bil korak naprej. Sprejetje ambicioznejšega akcijskega načrta so preprečila, kot že mnogokrat dotlej, predvsem razhajanja o nerešenih konfliktih. O teh sem se v minulem letu veliko pogovarjal med svojim obiskom v Rusiji, Armeniji, Turčiji, o ciprskem vprašanju pa med obiskom na Cipru. Konflikt okoli Gorskega Karabaha in ciprski problem sta med najdlje trajajočimi v Evropi. Prizadevanja za njuno rešitev je potrebno pospešiti. Ne le zaradi statusa quo, ki utegne postati trajno stanje in s tem stalen vir nestabilnosti, temveč tudi zaradi njunih implikacij na reševanje drugih nerešenih sporov.

Bližnjevzhodni konflikt je v lanskem letu postregel z upanjem in še bolj z razočaranji. Čas za uresničljivo rešitev spora v smislu dveh držav se izteka. Kvartet mora odločno in enotno preseči ponovni zastoj in predlagati ključne elemente rešitve, ki naj privedejo do produktivnih pogajanj in vzpostavitve dveh držav.

Mednarodna skupnost se je prizadevanj za stabilizacijo Afganistana lotila z novim pristopom in novo energijo. Slovenija pri tem aktivno sodeluje po svojih močeh. Končna rešitev mora biti politična, ne vojaška, in biti mora afganistanska, v tesnem sodelovanju s sosednjimi državami.

Slovenija je v preteklem letu na zunanjepolitičnem področju pokazala veliko angažiranost, iniciativnost in energičnost tako na bilateralnem kot na multilateralnem področju. Dosegli smo viden napredek v odnosih s sosedami. Arbitražni sporazum o reševanju mejnega vprašanja s Hrvaško, ki je stopil v veljavo konec leta, je pomembno razbremenil naše odnose. Srečanje treh predsednikov Slovenije, Hrvaške in Italije julija lani v Trstu je prineslo svež veter v naše odnose z Italijo. Moj državniški obisk v Italiji pretekli teden je potrdil, da smo v teh odnosih dejansko obrnili nov list. Zelo sem zadovoljen z doseženim napredkom na politični ravni. Želim, da bi v naslednjih mesecih obe vladi napredovali v urejanju vseh zadev v odnosih med državama, vključno s tistimi, ki zadevajo manjšine.

Republika Slovenija je v podporo prizadevanjem Evropske unije za krepitev procesov zaupanja in sodelovanja na Zahodnem Balkanu iniciirala Proces Brdo ter imenovala posebnega odposlanca za Bosno in Hercegovino. V regionalnih procesih in pobudah vidimo priložnosti za kreativne načine povezovanja in vzajemno koristnega sodelovanja. Odločno podpiramo oblikovanje Strategije za Podonavje ter oblikovanje Jadransko-jonske makro-regije. Evropska unija bo v okviru teh pobud svojim partnericam ponudila nove oblike sodelovanja predvsem na področju prometa, varstva okolja in medkulturnih stikov.

Kot odgovorna članica mednarodne skupnosti, zavezana multilateralizmu, Slovenija aktivno sodeluje v razpravah o ključnih političnih, ekonomskih in socialnih vprašanjih v okviru Združenih narodov. Udeleževali smo se razprav na Vrhu o razvojnih ciljih tisočletja, na Visokem srečanju o biotski raznovrstnosti ter cancunskem srečanju o podnebnih spremembah. Čeprav bi si želeli ambicioznejših ciljev in hitrejšega napredka, z dosežki omenjenih srečanj ne smemo biti nezadovoljni. Mednarodna skupnost je potrdila svojo odločenost, da kljub gospodarski krizi vztraja na zastavljenih ciljih. V okviru razprav o podnebnih spremembah posebno pozornost namenjamo vprašanju vode, ki vse bolj postaja varnostno vprašanje.

Z vso resnostjo smo pristopili k oblikovanju učinkovitega sistema razvojne in humanitarne pomoči. Največji del razvojne pomoči bo kot doslej namenjen Jugovzhodni Evropi, nadaljevali pa bomo tudi z zdaj že dobro utečenim humanitarnim projektom rehabilitacije otrok iz Gaze, ki sem ga začel pred dvema letoma in ki je dal že zelo dobre rezultate.

Ob obeleževanju 20. obletnice neodvisnosti bomo gotovo veliko razmišljali o tem, kaj smo v tem razmeroma kratkem obdobju dosegli. Gotovo smo lahko ponosni na svoje zunanjepolitične dosežke. Z vstopom v Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) smo zaključili proces integriranja v mednarodne organizacije. S predsedovanjem Varnostnemu svetu Organizacije združenih narodov, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, Evropski uniji in Svetu Evrope smo dokazali, da smo sposobni sprejeti še tako velike izzive. Zato sem prepričan, da bomo kos tudi vsem prihodnjim. Slovenija kandidira za nestalni sedež v Varnostnem svetu OZN. Prepričan sem, da bomo s svojim angažiranjem ponovno dokazali, da je Slovenija konstruktivna članica mednarodne skupnosti. Naše članstvo v Varnostnem svetu v letih 1998-99 je bilo uspešno. Obstajajo vsi razlogi, da bomo - v primeru izvolitve - uspešni tudi tokrat.

Slovenija se čuti kot del Evrope in del sveta, kot dober "državljan sveta", ki želi prispevati k miru, varnosti in blaginji za vse narode sveta. V tem okviru spoštujemo in cenimo prispevek diplomacije in še posebej prispevek, ki ga dajete spoštovane veleposlanice in veleposlaniki in vsi diplomati, ki razvijate sodelovanje z Republiko Slovenijo.

Posebej bi se rad zahvalil za prispevek Njegove Ekscelence apostolskega nuncija msgr. Santosa Abrila y Castellója, ki prav v teh dneh zaključuje svoj mandat v Sloveniji. Vaše kompetentno in občutljivo delo, spoštovani doyen diplomatskega zbora v Ljubljani, je pomagalo krepiti odnose med Slovenijo in vsemi državami, s katerimi nas povezuje diplomatska komunikacija, in za to smo vam zelo hvaležni.

Prosim vas, spoštovani nuncij, da prenesete Svetemu očetu naše skupne najboljše želje ob novem letu. Prosim vas vse, da sporočite naše najboljše želje vašim šefom držav. Računajte na dobro in prijateljsko sodelovanje Republike Slovenije in na našo pripravljenost za njihovo nadaljnje poglabljanje in razvoj.

Hvala lepa.