Novinarska konferenca o aktualnih vprašanjih
Ljubljana, 21.4.2011 | intervju
Novinarska konferenca predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka o aktualnih notranjepolitičnih vprašanjih
Ljubljana, 21. april 2011
Svetovalec predsednika republike za odnose z javnostmi Boštjan Lajovic: Dober dan, gospe in gospodje, začenjamo s tiskovno konferenco predsednika republike dr. Danila Türka, ki smo jo sklicali na temo aktualnih notranjepolitičnih razmer v naši državi. V minulih dneh je bilo kar veliko vprašanj, zato smo se tudi odločili za sklic te tiskovne konference. Prosim, gospod predsednik.
Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk: Hvala lepa. Hvala vsem, da ste prišli. Kot je ravnokar povedal gospod Lajovic, je res, da je bilo v preteklih dneh kar nekaj vprašanj, zato se mi je zdelo, da je najprimerneje, da se srečamo ob priložnosti, kot je ta, in da se pogovorimo o trenutni politični situaciji v Sloveniji. Ta situacija se opisuje na različne načine. Včeraj je predsednik vlade izrecno govoril o krizi koalicije. Ni dvoma, da je iz dogajanj zadnjih dni jasno, da je koalicija zašla v krizo, ki bo potrebovala resno preučitev in reševanje. Sam bi pa dodal, da je ta kriza vladne koalicije del širše krize, krize strankarske politike v Sloveniji. Pri nas imamo že dalj časa problem z omejenim vidnim poljem naših političnih strank. Te so zelo posvečene svojim problemom in svojemu pogledu na reševanje splošnih družbenih vprašanj. Vladna koalicija je zato zašla v položaj, v katerem je vlada izgubila znaten del svoje operativnosti, medtem ko vidimo v parlamentu izrazito močne opozicijske impulze, ki pogosto otežujejo pogled na celoto in prehajajo v destruktivnost. Posledica tega je, da tudi parlament ne opravlja svoje zakonodajne funkcije na zadovoljiv način in da se referendumi, ki smo jih že nekaj imeli in ki se nam še obetajo, kažejo kot način, kako parlament prelaga odgovornosti zakonodajalca na volivke in volivce. Tak razvoj ni dober in ne sme dolgo trajati. Zato se zavzemam za rešitve, ki bi v razmeroma kratkem času, če je mogoče do poletnih počitnic, razjasnile situacijo.
Sedaj smo v položaju, ko nas čaka razprava in odločitev na referendumu o pomembnem vprašanju, ki zadeva položaj ljudi v Sloveniji, to je vprašanju pokojninske reforme. Verjamem, da je najbolj smotrno čas do referenduma o pokojninski reformi posvetiti prav temu vprašanju, zaradi njegove pomembnosti. Pokojninska reforma je pomembna za vse nas v Sloveniji in temu je treba dati prednost. Verjetno pa je po tem treba zelo hitro in zelo resno pristopiti k vprašanju političnega položaja v državi širše in poiskati dobre odgovore. Pri teh dobrih odgovorih verjamem, da se ne bo mogoče izogniti vprašanju predčasnih volitev. Nastaja vtis – ta vtis se ves čas krepi –, da bodo predčasne volitve potrebne. Temu vtisu je privrženo kar precejšnje število ljudi, tudi javnost se temu čedalje bolj pridružuje, tudi znaten del političnih strank, zastopanih v našem državnem zboru, je v tem položaju. Moram reči, da kot predsednik republike seveda o tem razmišljam. Če bi v našem sistemu obstajala pristojnost predsednika republike, da parlament razpusti, bi verjetno v tem času razmišljal že o tem. V takem položaju, kot ga imamo pri nas, seveda to ne obstaja, naša ustava te možnosti ne predvideva. Predvideva druge možnosti, druge načine, po katerih se lahko pride do predčasnih volitev, če so te potrebne.
Rekel bi še to – v tem trenutku ni priložnost, da bi podrobneje razčlenjeval razne možne scenarije. O tem je veliko napisanega in o tem se veliko govori, ni stvar predsednika republike, da te scenarije opisuje. Rad bi pa spomnil, da sem tej vladi večkrat svetoval, kako naprej. Decembra lani sem predlagal, naj vlada določi kratek in jasen spisek svojih prioritet, da zgradi okrog tega zakonodajni program in da pridobi podporo v državnem zboru. Kot se spominjate, je vlada v januarju tak spisek prioritet izdelala, in ta spisek prioritet bi lahko bil podlaga za nadaljnje delo. Vendar si je vlada dovolila, da je prišlo do določene razvodenitve osredotočenosti vlade in da je prišlo do položaja, v katerem je na dnevnem redu cela vrsta zelo različnih vprašanj. Zato pristop, ki sem ga predlagal še decembra lani in ki je bil v prvih dveh mesecih letošnjega leta videti zadosten, v tem trenutku ne zadošča več. Treba bo širše pogledati politični položaj in poiskati poti naprej. Zato ocenjujem, da je verjetno pot naprej taka, da bo zahtevala predčasne volitve. Toda tudi če do predčasnih volitev pride, bi bilo iluzorno pričakovati, da volitve same po sebi že dajejo rešitev. Potrebujemo veliko več. Potrebujemo streznitev, streznitev vseh političnih strank, in bistveno povečanje privrženosti skupnim rešitvam. Rešitvam, ki jih potrebuje država kot celota. Potrebujemo bistveno povečanje sposobnosti oblikovanja nacionalnega interesa. Nacionalni interes ni izmišljotina, nacionalni interes ni ideološka kategorija, nacionalni interes je vitalna potreba države in prebivalstva te države. In stvar odgovornosti političnih dejavnikov je, da zgradijo mehanizem komunikacije, da ustvarijo take politične procese, ki bodo omogočali oblikovanje, artikulacijo nacionalnega interesa. To je moj pogled na današnje razmere, ta pogled sem vam želel predstaviti. Seveda sem pripravljen odgovoriti tudi na vaša vprašanja.
Boštjan Lajovic: Kdo bo začel? Prosim tudi, če se predstavite. Mi bomo to tiskovno konferenco v celoti prepisali in bo objavljena tudi na spletni strani urada predsednika republike, kar bo tudi koristno za vaše delo. Prosim.
Bojan Traven, Televizija Slovenija: Gospod predsednik, zanima me, ali ta vlada in gospod mandatar Borut Pahor še zdaj uživata vaše simpatije oziroma vaše osebno zaupanje. In drugo vprašanje – če se vam zdi modro, da je ta vlada vezala svojo odločitev o obstanku na 5. junij, na dan referenduma, in ali je s tem povečala, po vašem mnenju, ali zmanjšala možnosti za uspeh pokojninske reforme? Hvala.
Dr. Danilo Türk: Vsaka vlada lahko računa na simpatije predsednika republike. Ta država potrebuje vlado, ki bo dobro upravljala državo. Odgovornosti vlade v našem sistemu so zelo močne. Naš ustavni sistem je sistem predstavniške demokracije, kar pomeni, da je glavna moč, najpomembnejša politična moč koncentrirana v parlamentu in v vladi, zlasti v vladi. Zato lahko vsaka vlada računa na simpatije predsednika republike in seveda tudi na tisto pomoč in nasvet, ki vladi pomaga. Ta vlada je, kot sem že omenil, tudi po lastni oceni zašla v krizo, krizo vladne koalicije. In vaše drugo vprašanje, ali je modro, da se navezuje ta kriza na čas referenduma o pokojninski reformi, to vprašanje je seveda pomembno in mislim, da mora biti odgovor nanj negativen – ni modro. Vendar imamo neko časovno sovpadanje, imamo časovno sovpadanje referenduma o pokojninski reformi in koalicijske krize. Mislim, da bi bilo zelo modro v času do referenduma o pokojninski reformi to dvoje razdvojiti in se posvetiti v prvi vrsti pokojninski reformi. To je tisto, kar je postavljeno kot najpomembnejše vprašanje pred državljanke in državljane Republike Slovenije, to je vprašanje, ki zadeva vse nas, to je vprašanje, ki ima dolgoročne posledice. Zato bi danes pozval k temu, da se v naslednjih tednih posvetimo pokojninski reformi. Kot sem že dejal, ne sme biti nejasnosti, da nas po tem referendumu takoj čaka naloga, da se temeljito pogovorimo o političnih razmerah v državi, ne glede na to, kakšen bo izid referenduma. To bo v vsakem primeru potrebno in v vsakem primeru bomo potrebovali določeno streznitev in povečanje sposobnosti za skupno dobro in za oblikovanje skupnega interesa. Na kakšen način se bo zgodilo, je težko napovedovati, in na ta ali oni način bomo soočeni z vprašanjem predčasnih volitev. Kot sem že dejal, tega se ne smemo bati. Predčasne volitve so lahko dober instrument. Opozoril pa bi, da same po sebi avtomatično ne zagotavljajo rešitev, ki jih potrebujemo. In to se mi zdi vredno poudariti že danes. Ta moj odgovor gre nekoliko preko meja vašega vprašanja, ampak mislim, da pojasnjuje kontekst in dimenzije, znotraj katerih vidim današnje politične probleme te države.
Boštjan Lajovic: Naslednje vprašanje.
Tanja Starič, Delo: Moje vprašanje bi pa bilo – poglejte, do predčasnih volitev je v našem sistemu zelo težko priti. Zdaj imamo na mizi dva predloga. En je predlog gospoda Golobiča, da se trije predsedniki koalicije vrnejo v parlament, drugi je predlog gospoda Janše o ustavnih spremembah. Zanima pa me, kako vi vidite rešitev tega vprašanja. Bi vi posredovali, recimo, v dogovoru med strankami, da bi lahko prej prišli do predčasnih volitev, glede na to, da vemo, da je to zelo težko pri nas?
Dr. Danilo Türk: Ne strinjam se, da je naša ustava zasnovala celoten sistem in funkcioniranje države tako, da se zagotavlja čim večja stabilnost vlade. To je v večini primerov dobro, včasih pa je to tudi ovira za iskanje rešitev. Po moji oceni sta oba predloga, ki jih omenjate, dobra. Prvi je seveda predvsem naslovljen na vladne stranke in stvar njihovega dogovora je, da povedo, ali jim ta pristop ustreza. Kot kaže dosedanji potek razprave, je tukaj odgovor negativen. Drugi pristop vsebuje idejo spreminjanja ustavnega besedila. Tudi do take spremembe ni lahko priti in taka sprememba zahteva širok konsenz strank v državnem zboru. Ta konsenz ni nemogoč. O takih idejah se je že govorilo v preteklosti. Verjamem, da obstajajo tudi konkretne ideje o tem, kako bi ustavno besedilo spremenili. Seveda se je treba o tem pogovarjati. Prostor za pogovor o tem je državni zbor, ki bo moral v takem primeru tudi ustavo spremeniti. Če bi stranke želele, da se predsednik republike v to vključi, da, recimo, organizira kakšen sestanek ali opravi kakšno drugo dejanje, ki bi pri tem pomagalo, sem na to pripravljen. Načelo, ki ga zastopam v vseh takih primerih, je, da mora predsednik republike biti pripravljen sodelovati z vsemi strankami pri iskanju rešitev. Seveda pa je pogoj za uspeh takega pristopa, da vse stranke oziroma vsi tisti, ki so dolžni sodelovati v pogovoru, sprejmejo tako vlogo predsednika republike. Taka vloga predsednika republike ni nujna sama po sebi, ni predpisana z ustavo. Če bi stranke to želele, je seveda takšna vloga na voljo, vendar morajo to povedati stranke same.
Boštjan Lajovic: Naslednje vprašanje.
Dr. Danilo Türk: Dajte še gospe Katji Šeruga, ki tam čaka že od začetka in je že trikrat dvignila roko.
Katja Šeruga, POP TV: Hvala lepa, gospod predsednik, Katja Šeruga, POP TV. Vprašala bi vas takole – odgovorili ste že na vprašanje, ali sedanja vlada uživa vaše zaupanje. Jaz bi dodala, ali predsednik vlade v tem trenutku še uživa vaše zaupanje? V zadnjem času smo slišali tudi predlog za njegov odstop, ob še dveh drugih. Ali torej tudi ta možnost s predčasnimi volitvami, o kateri vi razmišljate, ki jo nekako postavljate v ospredje ... kje tukaj pravzaprav vi vidite predsednika vlade? Ali naj torej ostane na čelu te vlade do konca mandata oziroma do predčasnih volitev ali kako? Skratka, zaupate še predsedniku vlade v tem trenutku ali mislite, da je bolje, da odstopi?
Dr. Danilo Türk: Glejte, če bi se predsednik vlade odločil za odstop, bi to seveda povzročilo začetek nekega scenarija, ki pelje v spremembe. To je stvar, ki je prepuščena njegovi odločitvi, in nikakor ne bi želel vplivati na to odločitev, kajti vem, da so razlogi za tako odločitev v prvi vrsti povezani z oceno predsednika vlade glede možnosti dela te koalicije. Tukaj bi rad še enkrat opozoril, da imamo nek poseben trenutek, v katerem sovpadata dva pomembna politična problema. Na eni strani imamo proces, ki nas pelje v referendum o pokojninski reformi, in na drugi strani imamo krizo vladne koalicije. Menim, da je bolj pametno, da se najprej določi zaporedje, v katerem se želi ta država soočiti z enim in drugim vprašanjem, in mislim, da mora v tem pogledu imeti referendum o pokojninski reformi prednost. Vse ostalo lahko počaka na čas, ko bo ta referendum opravljen, in potem, seveda, morajo biti vse možnosti, vse variante, vse opcije odprte. In v tistem trenutku bo seveda eno od prvih vprašanj, vprašanje predsedniku vlade, kako vidi svojo vlogo.
Boštjan Lajovic: Mirko Mayer.
Mirko Mayer, Svet na Kanalu A: Gospod predsednik, še malo glede referenduma. Pravite, da je to projekt, ki naj ima prednost. Pa vendarle, lekcija iz referenduma o malem delu je bila, recimo temu, kar groba. Očitno državljani glasujejo že tudi na nek način proti vladi, ki jim ni simpatična. Se lahko, po vašem, do 5. junija to še spremeni? In če ne, zakaj potem pravzaprav čakati ves ta čas?
Dr. Danilo Türk: Najprej bi odgovoril na drugo vprašanje. Odgovor je v bistvu zelo preprost. Čakanje je primerno zato, ker je projekt pokojninske reforme tako pomemben, ker gre za tako temeljno vprašanje in vprašanje, za katerega je prav, da se mu posvetimo tudi vsebinsko, ne samo glede na politične odnose v državi, ne samo glede na politično zaupanje in siceršnje zaupanje, ki ga je vlada v dobri meri pri naši javnosti že izgubila. Ne bi bilo prav, da pokojninska reforma postane talec te izgube zaupanja. Zato se mi zdi, da je dobro ta dva projekta razdvojiti in vprašanje usode vlade odložiti. In seveda, sam bi se zavzel – in to je tudi eden od razlogov, zaradi katerih sem želel ta pogovor danes organizirati –, da bi se v času, ki ostaja do referenduma, o vsebinskih vprašanjih te reforme temeljito pogovorili. Kot se spominjate, sem večkrat kritiziral udeležence v socialnem dialogu, da se niso dovolj temeljito pogovarjali in da tudi javnosti niso dovolj predstavili vseh vsebinskih zamisli. Ta problem imamo še danes in ta problem je bolj radikalen in težji, ker je vmes odpovedal državni zbor, odpovedal v tem smislu, da se mora to vprašanje reševati na referendumu. Moram reči, da reševanje takega vprašanja na referendumu ni normalna praksa. Je pa seveda naša politična stvarnost in verjamem, da je treba zato te tedne posvetiti prav vsebinskih vprašanjem pokojninske reforme, zaradi njene pomembnosti. Rekel bi še to – ko sem govoril lani ob dnevu državnosti, je bilo moje osrednje sporočilo "Dialog, dialog in še enkrat dialog!" in to sporočilo je tudi danes. Nobenega razloga ni, da bi bila ta želja po dialogu kakorkoli zmanjšana. Mi se moramo znati bolje pogovarjati v tej državi in tudi o pokojninski reformi bi se morali pogovarjati bolje, z manj čustev in z več argumentov.
Boštjan Lajovic: Tanja Gobec, Televizija Slovenija, in potem Tomaž Celestina, Radio Slovenija.
Tanja Gobec, Televizija Slovenija: Gospod predsednik, samo nadaljevanje tega, kar ste zdaj rekli. Torej se boste osebno angažirali v tej kampanji in kako?
Dr. Danilo Türk: Rad bi rekel, da v zasnovi podpiram pokojninski zakon, pokojninsko reformo, ki je bila sprejeta v državnem zboru. Ne delim kritike, ki jo izraža Zveza svobodnih sindikatov in tudi nekateri drugi v razmerju do tega zakona. Mislim, da je treba poslušati tudi strokovnjake, ki so se o tem zakonu že izjasnili, tako strokovnjake s področja delovnopravnih odnosov kot seveda tudi ekonomiste. Verjamem, da bi bilo dobro, da bi jih v prihodnjih tednih, ko se bo pripravljalo na odločitev na referendumu, čimbolj poslušali. To je moj splošni pristop. Seveda bom svoje stališče javno povedal, povedal sem ga ravnokar, povedal ga bom ob prihodnjih priložnostih in po potrebi tudi preciziral, glede na to, kako bo potekala razprava. To seveda ne pomeni direktnega vključevanja predsednika republike v kampanjo. Kako bo ta kampanja organizirana, kdo jo bo vodil, kako se bo profiliral ta ali oni nosilec te kampanje, je navsezadnje stvar udeležencev v kampanji. Mislim pa, da gre za pomembno zadevo, v kateri je prav, da državljanke in državljani vedo, kaj predsednik republike o teh vprašanjih misli. Kar zadeva splošni pristop, sem ga ravnokar pojasnil, kar pa zadeva vprašanja, ki se utegnejo pojaviti v pripravah na referendum, pa bom ocenjeval sproti. Videl bom, katera od teh vprašanj so taka, da bo po moji oceni primerno, da predsednik republike glede njih zavzame stališče.
Boštjan Lajovic: Tomaž Celestina.
Tomaž Celestina, Radio Slovenija: Gospod predsednik, dve vprašanji imam pravzaprav. Ali lahko vaš današnji poziv razumemo tudi kot poziv Gregorju Golobiču, da vendarle umakne to pričakovano jutrišnjo odločitev o tem, glede na to, da sta tako gospod Pahor kot gospa Kresalova njegovo ponudbo zavrnila? Drugo pa je, ali je realno pričakovati, da bodo vladne stranke, če se vendarle odločijo, da najprej speljejo reformo in se potem pogovarjajo naprej, v tem času sposobne normalno funkcionirati?
Dr. Danilo Türk: Glede prvega vprašanja bi rekel, da bo seveda gospod Golobič sam presojal, kaj je primerno v danem trenutku. Verjamem pa, da bo upošteval tudi dejstvo, ki sem ga sam večkrat omenil – da imamo to krizo v koaliciji v času, ko je treba dati prednost nekemu pomembnemu vprašanju, vprašanju pokojninske reforme. In če se lahko moj poziv razume tudi kot poziv, da se vsa druga vprašanja dajo nekoliko v ozadje, potem verjamem, da se bo to razumelo na vseh mestih, tudi pri stranki Zares. Kar zadeva vaše drugo vprašanje, pa bi rekel takole – sedanja vlada, sedanja koalicija je že omejena v svoji operativnosti. V tem trenutku ne moremo reči, da je vlada v polni meri operativna, iz razlogov notranjih nesoglasij in drugih težav. Ampak ta stopnja neoperativnosti ni taka, da bi bilo treba karkoli v tem trenutku ukreniti. Vlada lahko opravlja svoje tekoče delo v času do referenduma, ne da bi zaradi tega nastala kakšna posebna škoda v državi. Seveda pa je stopnja njene operativnosti prenizka in zato je potreben temeljit razmislek, kako priti do operativne vlade. To je ena od nalog, ki nas čaka, kako priti do operativne vlade. In seveda, vprašanje, kako priti do operativne vlade, je povezano tudi z vprašanjem zaupanja ljudi in mandata, ki bo imel ustrezno avtoriteto. In to nas seveda potem spet vrača k vprašanju, ali je kaj takega mogoče doseči brez predčasnih volitev. Kot sem že povedal, po moji oceni tega po vsej verjetnosti brez predčasnih volitev ne bo mogoče doseči.
Boštjan Lajovic: Počasi gremo h koncu. Eno, največ dve vprašanji bomo še sprejeli. Boštjan Veselič in potem še gospodična.
Boštjan Veselič, Info TV: Gospod predsednik, uporabili ste besedo streznitev političnih strank, da predlagate streznitev. Vsi referendumi, do sedaj opravljeni, kažejo, da se ponavadi zelo malo govori o vsebini, bolj gre za politična obračunavanja. Bo tokrat drugače ali pa bo spet šlo za boj med koalicijo in opozicijo?
Dr. Danilo Türk: Bojim se, da bomo imeli v teh kampanjah precejšen del teh odnosov med koalicijo in opozicijo. To ni dobro. Kot sem povedal – koalicija je blokirana zaradi notranjih nesoglasij, opozicija je pretirano privržena svojemu opozicijskemu impulzu in v času, ko gre za pokojninsko reformo, bi bilo prav, da ta svoj opozicijski impulz močno omeji in da se posveti vsebini vprašanja in seveda dolgoročni funkciji te referendumske odločitve. Zato pozivam vse stranke, da stopijo korak nazaj, da razmislijo o svoji vlogi v dolgoročnem smislu, da razmislijo o vsebini vprašanja, za katerega gre na referendumu o pokojninski reformi, in da odložijo svoje strankarske račune, svoje politične kalkulacije na čas po referendumu. To bi se mi zdelo razumno, trezno in bi nakazovalo možnost, sposobnost te streznitve, ki jo tako zelo potrebujemo, da bi se lahko potem resno pogovorili o tem, kako priti do operativne vlade, take, ki bo uživala polno podporo ljudi in ki bo lahko izvedla vse ostale potrebne korake.
Boštjan Lajovic: Še zadnje vprašanje.
Manca Borko, Žurnal24: Po neuradnih informacijah – upam, da jih boste želeli komentirati – naj bi se iskanju novega mandatarja levice posvečali tudi vi, se pravi v bistvu v ozadju.
Dr. Danilo Türk: To ne drži. To je tudi odgovor na vaše vprašanje.
Boštjan Lajovic: Hvala lepa, gospod predsednik. Hvala lepa, spoštovane novinarke in novinarji, za vašo udeležbo na tiskovni konferenci. Lep dan še naprej.
Dr. Danilo Türk: Hvala lepa.