archived page

Pogovor pri predsedniku o odnosu mladih do institucij demokracije

Ljubljana, 27.1.2011  |  sporočilo za javnost


Predsednik republike dr. Danilo Türk je organiziral tretji pogovor o domoljubju z naslovom "Mladi in institucije demokracije" (foto: Daniel Novakovič/STA)Predsednik republike dr. Danilo Türk je organiziral tretji pogovor o domoljubju z naslovom "Mladi in institucije demokracije". V uvodu so bili predstavljeni trije referati, ki so obravnavali odnos mladih do domoljubja in do države ter sodobne izzive državljanske vzgoje mladih. V razpravi, ki je sledila, so sodelovali predstavniki slovenskih veteranskih in domoljubnih organizacij, predstavniki organizacij s področja izobraževanja ter predstavniki javnega in kulturnega življenja.

Predsednik dr. Danilo Türk je uvodoma poudaril, da je domoljubje pomembna tema našega bivanja in naše politične stvarnosti, o kateri se moramo pogovarjati. Izpostavil je, da je domoljubje v prvi vrsti čustvo in da se čustev ne da režirati. Hkrati pa je dodal, da je čustven odnos do domovine nekaj, kar je vredno gojiti in kar lahko družba z organizirano dejavnostjo tudi uspešno goji. Nihče ne more imeti "monopola na domoljubje", je poudaril predsednik. Domoljubje je naša skupna vrednota, za katero se je vredno zavzemati in ki ima v vsakem zgodovinskem trenutku svojo vsebino. Kot je pojasnil, se v današnjih razpravah o domoljubju posebna pozornost posveča takšnim prvinam, kot so aktivno državljanstvo oziroma odnos do ekscesnih pojavov v družbi, kjer je predsednik izpostavil potrebo po odpravljanju korupcije kot delu našega domoljubnega prizadevanja.

Letos praznujemo 20. obletnico osamosvojitve Slovenije, ki se je v tem obdobju tudi močno integrirala v evropskih okvirih, kar ima po predsednikovih besedah številne povratne učinke na razumevanje pojmov domovine, suverenosti in odgovornosti, ki jo suverenost prinaša s sabo. Domoljubje je vezano tudi na našo kulturo, saj se je slovenski narod v svoji zgodovini oblikoval najprej kot kulturni narod in je ravno iz te svoje kulturne identitete črpal energijo za svojo politično osamosvojitev in za današnji demokratični razvoj, je spomnil predsednik. Pri današnjih temah in odnosu mladih do domoljubja pa je po njegovem mnenju najpomembnejše vprašanje povezanosti domoljubja in identitete z aktivnim državljanstvom, ki je nujna podlaga demokracije v današnjem trenutku.

Predsednik republike dr. Danilo Türk je organiziral tretji pogovor o domoljubju z naslovom "Mladi in institucije demokracije" (foto: Daniel Novakovič/STA)Prof. dr. Vladimir Prebilič s Fakultete za družbene vede je v svojem prispevku predstavil izsledke raziskave o tem, ali so mladi državljani domoljubni, ki je bila izvedena med šolarji zadnjih razredov osnovne šole ter dijaki zadnjih letnikov srednjih šol v oktobru 2010. Raziskava je ugotovila, da je zaupanje mladih v politično-upravne institucije nizko. Mladi najmanj zaupajo političnim strankam, vladi in parlamentu, največ zaupanja pa so izkazali Slovenski vojski, šolstvu in varuhu človekovih pravic. Mladi so v raziskavi menili, da nas kot domoljubne opredelijo spoštljiv odnos do slovenskega jezika, spoštovanje ustave in zakonov ter nesramotenje domovine. Najmanj pomena pa so pripisali razobešanju zastave ob državnih praznikih ter poznavanju demokratičnih institucij slovenske države.

Raziskava je ugotovila, da je prepoznavanje uradnih simbolov Republike Slovenije dobro, slabše pa so se mladi odrezali pri prepoznavanju državnih praznikov. Raziskava je preverila tudi državljansko pismenost mladih z opredeljevanjem dijakov do posameznih trditev. Dobro poznavanje so izkazali pri trditvah o pravici udeležbe na volitvah, volitvah predsednika republike, članstvu v Evropski uniji in Natu, sprejemu slovenske ustave ter človekovih pravicah kot ustavni kategoriji. Slabo znanje pa so izkazali pri pristojnostih vlade, saj ji je večina anketirancev pripisala pristojnost sprejemanja zakonov.

Mag. Mitja Sardoč s Pedagoškega inštituta je nastopil z referatom o sodobnih izzivih državljanske vzgoje. Uvodoma je predstavil osnovne probleme in temeljna vprašanja, s katerimi se soočajo sodobne teorije državljanske vzgoje. Nato se je posvetil razvoju sodobnega pojmovanja državljanstva in državljanske vzgoje, identifikaciji temeljnih državljanskih vrlin in pregledu posameznih modelov državljanske vzgoje oziroma kultiviranja državljanskih vrlin. V sklepnem delu je spregovoril o uskladitvi dveh idealov sodobne demokratične družbe – ideala državljanske enakosti ter ideala enakosti spoštovanja oziroma zagotavljanja enakosti ter sprejemanja različnosti.

Predsednik republike dr. Danilo Türk je organiziral tretji pogovor o domoljubju z naslovom "Mladi in institucije demokracije" (foto: Daniel Novakovič/STA)Mag. Sardoč je v svojem nastopu poudaril, da osnovni problem državljanske vzgoje v sodobni pluralni družbi ni zgolj in samo kultiviranje državljanskih vrlin, temveč oblikovanje programa, ki bo skladen tako z idealom državljanske enakosti kakor tudi z idealom enakosti spoštovanja. Prav zaradi predstavljenih problemov, dilem in izzivov je projekt državljanske vzgoje v sodobni pluralni družbi po njegovih besedah tako aktualen kakor tudi nujen.

Mag. Janez Damjan iz Zveze društev generala Maistra je predstavil študijo o odnosu dijakov do države in družbene skupnosti, ki jo je zveza izvedla v lanskem letu med dijaki petih slovenskih srednjih šol. Študija je ugotovila dobro splošno poznavanje Slovenije in njene zgodovine, pomanjkljivo znanje pa so dijaki izkazali pri vprašanjih s področij gospodarstva, mednarodne politike in novejše slovenske zgodovine, ki jih v šoli še niso obravnavali oziroma jih ni v učnih vsebinah. Dijaki so po raziskavi najbolj pripadni svoji družini, prijateljem in morebitnemu partnerju, pripadnost Sloveniji je bila ocenjena s povprečno oceno, najmanj pripadnosti pa so izkazali šoli, drugi državi in Evropski uniji.

Raziskava je preverila tudi strinjanje mladih z različnimi domoljubnimi trditvami in trditvami aktivnega državljanstva ter jih primerjala glede na stopnje pripadnosti Sloveniji. Raziskava je na podlagi statistično pomembnih razlik med segmenti anketirancev podala oceno primernosti posameznih pedagoških aktivnosti, namenjenih razvoju domoljubja med mladimi. Dijaki so imeli možnost odgovarjati tudi na odprto vprašanje o tem, katere spremembe bi uvedli v Sloveniji, če bi za en teden postali njen predsednik. Največ odgovorov dijakov nakazuje negativen odnos do politikov, predvsem vlade in poslancev, ki bi jih dijaki zamenjali, odstranili ali pa bi jim vsaj znižali plače.


Prispevki uvodnih razpravljalcev

dr. Vladimir Prebilič: Ali so mladi državljani domoljubni? (.pps, 3138 KB)

Ali so mladi drzavljani domoljubni.pps

mag. Mitja Sardoč: Sodobni izzivi državljanske vzgoje: multikulturalizem, pluralizem in patriotizem (.pptx, 137 KB)

Sodobni izzivi drzavljanske vzgoje.pptx

mag. Janez Damjan, Darja Vidovič, Dušan Vodeb: Odnos dijakov do države in družbene skupnosti (.pptx, 440 KB)

Odnos dijakov do drzave in druzbene skupnosti.pptx
© 2008 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani  načrt strani