archived page

Intervju za Radio Slovenija 1 (Studio ob 17-ih)

Ljubljana, 24.12.2007  |  intervju


ikona avdioPogovor s predsednikom dr. Danilom Türkom za oddajo studio ob 17-ih (na strežniku RTV SLO)
    Vir: Radio Slovenija


Predsednik republike dr. Danilo Türk: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije.

Dejan Ladika (voditelj): Tako je v soboto v državnem zboru prisegel tretji predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. Spoštovane poslušalke, spoštovani poslušalci, lepo pozdravljeni. V Studiu ob 17-ih pa po prvem delovnem dnevu na Erjavčevi ulici dober dan voščim zdaj tudi uradno novemu predsedniku republike dr. Danilu Türku.

Dr. Danilo Türk: Dober dan.

Dejan Ladika: Gospod Türk, pred pregledom dnevnega dogajanja, na kratko, ste imeli kaj treme ob prisegi? Kakšni občutki so vas prevevali?

Dr. Danilo Türk: Ne bi mogli ravno govoriti o tremi, ampak občutek čisto posebne odgovornosti. Vse tiste besede, ki sem jih takrat izrekal, so bile seveda besede svečane zaveze in to je drugače. O blaginji govorimo ves čas, ampak če se človek zaveže, da bo z vsemi močmi deloval za blaginjo, in to stori pred pričami, pred celotno javnostjo, je pa to seveda poseben občutek.

Dejan Ladika: Z novim predsednikom se bom o aktualnih domačih in tujih vprašanjih pogovarjal Dejan Ladika. Studio ob 17-ih nadaljujemo takoj po poročilih, ki so jih pripravili kolegi iz dnevno-informativnega uredništva. Še enkrat lepo pozdravljeni v današnjem Studiu ob 17-ih na Radiu Slovenija, kjer gostimo dr. Danila Türka, tretjega predsednika Republike Slovenije. Preden preideva k aktualnim vprašanjem doma in po svetu, vaša beseda ima zdaj tudi uradno predsedniško težo. Kako ste preživeli prvi dan v predsedniški palači?

Dr. Danilo Türk: Danes smo sestavljali ekipo. Že prej sem se posvetoval s kolegicami in kolegi, ki bodo v moji ekipi svetovalcev. Danes smo imeli prvo resnejše posvetovanje. Srečali smo se tudi z ljudmi, ki delajo v Uradu predsednika že sedaj. Seznanili smo se drug z drugim. Malo smo se pogovorili o delu. Vsem sem zaželel tudi prijeten božič in lepe praznike. Precej članov našega tima bo preživelo nekaj dni dopusta, ki so si ga seveda tudi zaslužili. Potem pa smo imeli tudi še predstavitev moje svetovalske ekipe medijem. Nekaj tega smo opravili in še nekaj drugih praktičnih reči.

Dejan Ladika: Ste že podpisali kakšen dokument kot predsednik Republike Slovenije?

Dr. Danilo Türk: Ne še.

Dejan Ladika: Po sobotni prisegi in včerajšnji primopredaji o postroju častne čete Slovenske vojske se tudi vi zdaj počutite mogoče kaj drugače, bolj predsedniško?

Dr. Danilo Türk: Prav gotovo se počutim drugače. Tukaj je ta občutek odgovornosti in občutek čisto nekega posebnega trenutka, ki se je zgodil včeraj. Tisti, ki smo sodelovali v tej svečanosti, smo lahko vsi razmišljali o dr. Janezu Drnovšku, prejšnjem predsedniku, ki je veliko prispeval za uspeh in ugled Slovenije in ki se je zelo častno, dostojanstveno in rekel bi tudi čustveno poslovil od svoje predsedniške funkcije. Imel sem daljši pogovor z njim neposredno pred tem. To je bil nekako drug pogovor v zadnjih 10 dneh in slišal sem mnogo zanimivih in koristnih nasvetov. Tako da mi bo ta dan ostal prav gotovo v posebnem spominu in seveda tudi občutek odgovornosti, ki spremlja predsedniško funkcijo, s tem postane bolj izrazit, bolj se ga kompletno razume.

Dejan Ladika: Kot ste dejali, sta zdaj že z nekdanjim predsednikom Drnovškom govorila o vrednotah.

Dr. Danilo Türk: To je tema, ki je njemu blizu. Mislim, da je zelo pomembno razumeti, zakaj je tako. Govorila sva o tem, kako v sodobni družbi predstavljajo vrednote čedalje pomembnejši dejavnik povezovanja. To je nekakšno vezivo družbe. Praktični vidiki, pravo in potem tudi represija, ki je včasih v kakšnih družbah obstaja kot sredstvo integracije, ne pomagajo. Tukaj je potrebno imeti neko skupno predstavo o vrednotah, če se hoče v postindustrijskem obdobju resnično hitro napredovati, kajti v tem obdobju je kakovost družbenih odnosov, kakovost naših prizadevanj odločilna za naš razvoj. Razprava je seveda bila nekoliko abstraktna in tudi zelo praktično pomembna za nas.

Dejan Ladika: Danes ste predstavili svoj kabinet. Lahko malo podrobneje predstavite svoje nove sodelavce?

Dr. Danilo Türk: No, nekaj teh sodelavcev je takih, ki zame niso novi, nekateri tudi niso novi za slovensko javnost. Rekel bi tako: povabil sem Mojco Seliškar Toš, diplomirano pravnico, mojo kolegico s Pravne fakultete, ki je bila odličen tajnik na Pravni fakulteti, za šefinjo kabineta. Prijazno je sprejela to povabilo. Zelo se zanašam na njene sposobnosti, tako pravniške kot tudi organizacijske in tudi človeške, ker zna zelo lepo delati v takem okolju, ki je tudi človeško zahtevno. Potem je tukaj Stojan Tramte, ki je generalni sekretar Urada predsednika republike. Do sedaj je bil šef urada v Službi vlade za evropske zadeve in ima izkušnje iz organizacije, pravnega urejanja, del usklajevanja raznih vprašanj znotraj naše državne uprave. Potem je tukaj gospa Melita Župevc, ki je moja svetovalka za stike z javnostmi, za katero bi rad, da bi delovala tako kot direktor komunikacij, torej da bi skrbela za celoto javnih komunikacij, in s tem upravljala. Z mano je zelo tesno sodelovala v času volilne kampanje in je dobro znana in cenjena v krogih medijev. Potem je tukaj Franci Perčič, ki mi je pomagal pri organizaciji kampanje, ki je kot človek, ki veliko pozna v okviru civilne družbe, potem pozna veliko ljudi, veliko organizacij in tudi v medijskih krogih je dobro znan in seveda tudi v poslovnih krogih. Je mož velikih organizacijskih sposobnosti in sposobnosti menedžmenta in svetovanja v tej zvezi. Tukaj je potem tudi gospod Bojan Potočnik, ki je moj svetovalec za varnostna vprašanja. Bil je direktor policije in imel je, med drugim, razna druga odgovorna mesta na raznih varnostnih vprašanjih, je poznavalec tako policijskega kot tudi vojaškega vidika varnosti in mož, ki je poleg prakse tudi akademsko deloval, tako da od njega pričakujem zelo dobre nasvete na tem področju. Tu je potem Dušan Snoj, ki je z mano sodeloval v kampanji in je bil tudi nekaj časa šef štaba moje kampanje, ki je diplomat in novinar. Zagotavljal bo diplomatske nasvete in pomagal pri diplomatski komunikaciji. In potem še doktor Erik Kerševan s Pravne fakultete, ki je specialist za vse vidike javnega prava, ne samo za javno upravo, in cenjen strokovnjak na tem področju, tudi znan strokovnjak v pravniških krogih, v pravosodju. Na njega se zanašam pri tovrstni problematiki. No, posebej pa bi rad poudaril, da me zelo veseli, da je sodelovanje v mojem timu sprejela tudi gospa Magdalena Tovornik, ki je delala že v ekipi dr. Janeza Drnovška in mu je svetovala ob raznih političnih vprašanjih. Želel bi, da tudi meni svetuje pri tovrstnih vprašanjih. Želel sem si neke kontinuitete, nekoga, ki ima vpogled v delovanje v prejšnjem timu in mi pomaga pri tem, da bomo v novem timu čim bolj uspešno nadaljevali tisto, kar je bilo začeto prej. Vprašali ste me, naj vam predstavim te sodelavce. To je mogoče vzelo nekaj minut, ampak o vsakem od njih sem želel pač povedati nekaj osnovnih podatkov. So pa vsi zelo sposobni ljudje, zelo ugledni ljudje, ljudje, ki so izkazali veliko pripravljenost delati z mano, in jaz sem navdušen, da imam tako dober tim.

Dejan Ladika: Kakšen kabinet si pravzaprav želite, kakšno dinamiko želite vzpostaviti?

Dr. Danilo Türk: Rad bi, da bi bil to čim bolj timsko razvit kabinet. Navadil sem se v svojem dosedanjem življenju, da je vedno treba imeti dobro ekipo in da lahko dobro vodite, če vodite dobro ekipo. Seveda je najprej potrebno poskrbeti za to, da imate sodelavce, ki se: prvič spoznajo na svoje delo in drugič, ki so pripravljeni delati kot ekipa, in seveda, če se vam to posreči, potem je veliko večja možnost, da tudi naloge, ki so pred vami, uspešno opravite.

Dejan Ladika: Zdaj pa preidiva k aktualnim vprašanjem, s katerimi se boste kot predsednik srečevali iz dneva v dan. Poglejmo najprej področje zunanje politike, ki ste mu v svojem govoru v parlamentu posvetili precej pozornosti. Dejali ste, da je zunanja politika izraz notranje zrelosti družbe in sredstev za povezovanje vseh vrednot in vseh dosežkov naše družbe, s ciljem doseči kar največje spoštovanje Slovenije v svetu. Kakšno je spoštovanje Slovenije trenutno v svetu?

Dr. Danilo Türk: Mislim, da je spoštovanje Slovenije dobro, da pa mora biti še boljše, kajti mislim, da je Slovenija uspešna država, ki si zasluži, da jo poznajo in ne samo poznajo, ampak da jo tudi spoštujejo kot državo, ki ima dognana stališča, ki ima dobro izvedbo teh stališč, kadar je pač izvedbena faza na vrsti, in ki se lahko spusti v vsa tista vprašanja, za katera je prav, da o njih ima stališča, da se o njih izkazuje. To je v času pred predsedovanjem, v času predsedovanja Uniji, zelo pomembno. Mi ne smemo imeti občutka, da so kakšna vprašanja za nas prevelika ali pa preveč oddaljena. Mislim, da moramo imeti to stopnjo zrelosti, da razumemo, da tudi svet od nas pričakuje, da bomo taka dognana in resna stališča in sposobnost delovanja imeli. Mislim, da je to pomemben vidik poti do spoštovanja Slovenije. Kot sem podaril v svojem govoru, je zunanja politika vedno odraz notranje in težko bo imeti tako dognano razvito zunanjo politiko, če ne bomo doma imeli vsega tako, kot je treba, zato mislim, da je ta povezava med notranjo in zunanjo politiko, ki se izraža v skladnem delovanju vodstva države, še posebej pomembna.

Dejan Ladika: In zato si boste seveda tudi prizadevali?

Dr. Danilo Türk: Gotovo, večkrat sem tudi poudaril, da je zame popolnoma jasno, da ima Slovenija samo eno zunanjo politiko. Želim se pač v oblikovanje te politike vključevati. Mislim pa, da je dobro, da se razumemo od vsega začetka, da delamo vsi kot ekipa za iste cilje, za isto stvar in po najboljših močeh.

Dejan Ladika: Kako bi torej ocenili trenutno slovensko zunanjo politiko?

Dr. Danilo Türk: Mislim, da je trenutno slovenska zunanja politika ustrezna, da pa bo treba zelo paziti na razvoj dogajanja v mednarodni skupnosti in videti, kje jo lahko razvijemo in dopolnimo. Morebiti ne bo šlo za velike in zelo vidne stvari, ampak za stvari, ki jih mednarodna skupnost in diplomacija opazita. Če vam dam dva primera: na primer nedavna konferenca na Baliju o klimatskih spremembah ni bila uspešna in tu se bo pričakovalo nove pobude. In ker Slovenija predseduje EU, se bo pričakovalo, da je Slovenija tudi v tem pogledu aktivna, da ne čaka, da ji nekdo drug take pobude da, ampak da tudi sama nekako doseže, da se bo EU pojavljala kot vodilni dejavnik na tem področju. Tukaj se bo pričakovalo nekaj iniciative in upam, da bo Slovenija zmogla to iniciativnost. Kar seveda ne bo lahko, ker je potrebnega precej usklajevanja. Drug primer je bolj političen. Primer Bližnjega vzhoda. Tam gredo lahko stvari na bolje ali na slabše, ampak v enem ali drugem primeru se bo pričakovalo nove napore EU, ki se mora potrjevati kot političen dejavnik in ne samo kot dejavnik, ki plasira humanitarno pomoč in skrbi za materialni vidik politike. Od EU se pričakuje, da bo tudi politično nastopala in tukaj brez predsednika ne gre. Tukaj so lahko države, ki imajo izdelano politiko in vedo kaj hočejo. Zato da EU deluje kot celota, je predsedniško delo zelo pomembno. Na takih vprašanjih se mi zdi, da se bo gradila ta dodatna subtilnost zunanje politike, ki jo potrebujemo zato, da bi bili čim bolj spoštovani.

Dejan Ladika: Napovedali ste, da boste tudi sami aktivni pri tem. Kako konkretno?

Dr. Danilo Türk: Ne bi želel zdaj napovedovati kakšnih potez in tudi sam ne bi ukrepal brez posredovanja in brez dogovora v vodstvu Slovenije. Verjetno se bom v prihodnjih dneh srečal s predsednikom vlade, s predsednikom parlamenta. Z obema sem že govoril. Več bomo imeli posvetovanj in verjamem, da se bodo sproti pojavljale potrebe po tem, kaj naj naredimo in kako si ti delo delimo. Mislim, da je važno, da se državni vrh dobro organizira in da se potem delo pametno razdeli.

Dejan Ladika: Eno od prvih preizkušenj slovenske zunanje politike, tudi v okviru EU, bo kaj kmalu. Že 1. januarja, ko bo, kot vse kaže, v veljavo stopila hrvaška zaščitno ekološko ribolovna cona in to nekako v nasprotju s hrvaškim približevanjem EU. Gospod predsednik, kako mora Slovenija ravnati 1. januarja, kaj mora sporočiti južnim sosedom?

Dr. Danilo Türk: Slovenija mora biti načelna in mora biti odločna in to ni težko. Ta načelna in odločna stališča so bila že sporočena in to ne samo s strani Slovenije, ampak tudi EU, in mislim, da imamo izhodišče, na katerem bo treba graditi naprej. Bi pa poudaril še nekaj. Imamo tudi dobre razloge, da v tem trenutku ne hitimo s hipotetičnimi napovedmi, kaj bi napravili v tem ali onem primeru. Navsezadnje je treba razumeti, da je Hrvaška trenutno v fazi oblikovanja svojega sabora po volitvah. Kot sosednja država je že prav, da se obnašamo korektno in da počakamo, da se sabor konstituira, in potem poskušamo razumeti, kako se bo formirala politična volja na Hrvaškem. Ampak vsa potrebna sporočila so že dana in v tem trenutku ni treba veliko dodajati.

Dejan Ladika: Je pa v bistvu zanimivo, da se Hrvaška že celo leto izogiba nekakšnim zahtevam Evropske komisije in Slovenije in Italije, da bi se to vprašanje nekako rešilo pred novim letom?

Dr. Danilo Türk: To je, kot pravite, zanimivo. Ampak kot rečeno, naš pristop mora biti načelen.

Dejan Ladika: Kaj bi po vašem mnenju pomagalo premakniti slovensko-hrvaške odnose pri reševanju spornih vprašanj?

Dr. Danilo Türk: Slovensko-hrvaški odnosi so seveda politični odnosi in tukaj je odločilnega pomena politična volja. Imamo seveda prestave o tem, kako se z različnimi tehnikami, diplomatskimi in pravnimi lahko, ta ali oni problem reši. To ni najtežje vprašanje. O tem tudi slovenska vlada in zunanje ministrstvo razmišljata. Nekaj napredka je letošnje poletje bilo v dogovarjanjih med vladama obeh držav, ampak ni se prišlo še prav daleč. Odločilnega pomena bo ugotoviti, kako se formira politična volja na Hrvaškem, kjer so bile parlamentarne volitve. Ne bi rad sejal niti optimizma niti pesimizma. Sam bi rad v prvih treh mesecih prihodnjega leta tudi obiskal Hrvaško, se pozanimal, kako stvari gredo in videl, kaj sploh je možno napraviti. Ampak zdi se mi najvažnejše, da vztrajamo pri nekaterih načelnih izhodiščih, ki so znana, in da potem poskušamo najti tehnične rešitve, ki so možne. In o takih se je govorilo. Tudi arbitraža pride v poštev, ko gre za mejna vprašanja. Mehanizmi za reševanje sporov obstajajo tudi na drugih področjih in mislim, da je prav, da se tukaj Slovenija obnaša sproščeno, da tako rečem, kot država, ki se nima česa bati, ampak bo vztrajala na rešitvah, ki bodo pravične in skladne s pravom.

Dejan Ladika: Podpirate torej poizkus arbitraže o meji na meddržavnem sodišču v Haagu?

Dr. Danilo Türk: Ne nujno na meddržavnem sodišču. To je ena od opcij, ki je bila zadnje čase omenjena. Ni edina in sam tudi nisem prepričan, da je najboljša, ampak to bi prepustil strokovnjakom, da do konca raziščejo vsa vprašanja in povedo, kaj mislijo. Ampak izbira tehnike reševanja pride na vrsto po tem, ko bomo imeli dovolj jasno politično podlago. Te pa zaenkrat žal še nimamo.

Dejan Ladika: Slovensko predsedovanje Uniji bo, kot kaže, sovpadalo tudi s končnimi odločitvami o prihodnjem statusu Kosova in prav Slovenija bo zadolžena, da bo EU ohranila enotno stališče do tega vprašanja. To bo zelo pomembno, kot ste že nekajkrat poudarili. Kje vidite morebitne težave glede tega? Kako mora Slovenija zagotoviti enotno držo 27-terice pri tem vprašanju?

Dr. Danilo Türk: Kosovsko vprašanje je eno težjih vprašanj v mednarodni skupnosti sploh. To je vprašanje, ki je evropsko vprašanje. To je vprašanje, ki zadeva celotno Evropo in je tudi svetovno vprašanje, na dnevnem redu Varnostnega sveta že skoraj 10 let, zato ne smemo podcenjevati težav, ki gredo s takimi vprašanji. Tako v regiji sami kot odnosov med velikimi silami in vse to smo lahko v zadnjih mesecih tudi videli. Mislim, da je EU v zadnjih tednih dosegla pomemben napredek. Mislim, da se je napredovalo v smeri večje enotnosti EU, večje skupne predstave o zastopanju kosovskega vprašanja in to hrabri. Mislim, da ni treba hiteti iz dneva v dan, ampak recimo premisliti poteze za naslednje 3 mesece. Mislim, da to premišljanje v Evropi dobro poteka in seveda naloga Slovenije kot predsedujoča države je v prvi vrsti v evropskem kontekstu, manj v kontekstu regije Balkana, v tem trenutku. Seveda pa je tudi pri tem potrebno dobro razumeti, kaj pelje kosovsko vprašanje naprej. Rad bi poudaril, da gre tukaj za evolucijo problema, ki ne bo mogel biti čisto do konca rešen. Tudi v primeru najčistejših pravnih rešitev, kolikor jih je pač možno doseči. Problem ne bo kratko in malo odpravljen. Tu bo potrebno prizadevanje EU. EU bo morala vlagati tudi finančna sredstva, tudi različno pomoč zagotavljati pri upravljanju Kosova, skratka cela vrsta nekih novih odgovornosti se pričakuje in je že prav, da razumemo, da imamo tukaj te odgovornosti skupaj, da tudi tisti, ki razpravljajo o neodvisnosti Kosova, hkrati s tem razumejo tudi odgovornosti za uspešen razvoj Kosova in to je treba videti v celoti.

Dejan Ladika: Če Kosovo razglasi samostojnost, po nekaterih napovedih naj bi bilo to že 6. februarja, kaj mora v tem primeru storiti Slovenija?

Dr. Danilo Türk: Mislim, da bo do 6. februarja pač treba napraviti scenarij. Ne vem, če je 6. februar posebno pomemben datum v tem pogledu. Mislim, da je tudi vprašanje datumov in vprašanje potez, datumov in zaporedij in je še vse odprto. Tukaj bo pač januarja potrebno imeti več posvetovanj, tako da se ne bi želel zdaj zavezovati kakršnemukoli scenariju za čas po kateremkoli datumu. Mislim, da je predvsem važno to, da razumemo, da je to proces, ki ga bo treba skrbno upravljati in te teme določati sproti. Veste, umetni datumi v diplomaciji ponavadi povzročijo več glavobolov kot pa koristi.

Dejan Ladika: Gospod Danilo Türk, tretji predsednik Republike Slovenije je naš gost. Gospod Türk, prihajate iz akademskih krogov in diplomatskih seveda tudi. Svoje delo ste posvetili, profesionalno delo, problematiki manjšin in človekovih pravic. Morda eno akademsko vprašanje. Kako bi na kratko opisali, kaj so človekove pravice?

Dr. Danilo Türk: To so tiste pravice, ki so sestavni del človekovega prirojenega dostojanstva. To so pravice, ki jih država niti ne daje niti ne more vzeti človeku. To so pravice, ki jih človek preprosto ima zato, ker je človek, in te pravice so danes znane, zato ker so tudi pravno artikulirane, ker so tudi pravno dosežene, so pravni sporazumi o tem, kaj te pravice so. To olajšuje razpravo o vsebini pravic. Ni pa ta razprava vselej lahka in da bom do kraja akademski, bi vam dal še kakšen primer. Če vzamemo, na primer, svobodo izražanja. Svoboda izražanja je ena od takih pravic. Vsako človeško bitje ima pravico do svobode izražanja. V konvenciji o pravicah otroka gre ta pravica tudi otroku. To ni nekaj, kar starši vedno razumejo. Ampak ta pravica obstaja. Pri izvrševanju te pravice prihaja, od časa do časa, do določene uporabe odgovornosti. Vsak odgovoren posameznik ve, da se pravico do svobode izražanja uporablja odgovorno, da se je ne uporablja za žalitve, da se je ne uporablja za obrekovanje, da se te pravice ne uporablja na načine, ki lahko povzročajo nevarnost. Na primer, nek ameriški sodnik je nekoč dejal: ni odgovorna pravica do svobode izražanja, če nekdo v polnem gledališču zavpije, gori. In potem vsi mislijo, da je nekje izbruhnil požar in nastane zmešnjava in potem pride do poškodb in celo morda žrtev. Hočem reči, da odgovornost je sestavni del pravice do svobode izražanja in zaradi tega, seveda, v konkretnih situacijah ni tako lahko določiti takšnega obsega pravice. In da še akademsko končam z nekim zaključkom, bi rekel, te pravice so znane. Ve se, katere so, vendar v družbi vedno prihaja do razvoja glede samega vsebinskega obsega, kaj vse pravzaprav neka od takih pravic obsega. Nekatere so tu jasnejše, na primer pravica ne biti izpostavljen mučenju je zelo jasna, nekatere pa nekoliko manj, kot na primer pravica do svobode izražanja.

Dejan Ladika: Kaj pa človekove pravice v Sloveniji?

Dr. Danilo Türk: Mislim, da imamo v Sloveniji dober položaj in da moramo izhajati iz tega, da naš položaj je dober. Ne smemo biti niti zagrenjeni niti ne smemo biti zaskrbljeni bolj kot je prav, ampak vedeti moramo, da v nobeni družbi niso človekove pravice perfektno zagotovljene. Perfektnih družb enostavno ni. Povsod so problemi in povsod je treba napraviti napor, da se te probleme odkrije, da se o njih odkrito pogovarja in da se tudi stvari odpravlja. Meni se zdi, na primer, pri nas delo varuhinje človekovih pravic Zdenke Čebašek Travnik zelo koristno s tega stališča, ker opozarja na probleme, kot jih ona vidi. Seveda pa je treba vedeti, da so ti problemi lahko tudi še marsikje drugje. V demokratičnih družbah vedno razpravljamo o problemih človekovih pravic in nikoli si ne domišljamo, da problemov nimamo. Seveda jih imamo, ampak gre za to, ali smo sposobni, koliko smo sposobni, te probleme reševati.

Dejan Ladika: Ob slovesu s študenti na fakulteti ste dejali, da boste najbolj pogrešali akademsko svobodo. Kaj to pravzaprav za vas pomeni, akademska svoboda?

Dr. Danilo Türk: Kot profesor sem seveda zelo čutil to svobodo in tudi kot diplomat sem čutil pomanjkanje te svobode. Ko sem bil diplomat sem dobro vedel, da delujem po navodilih, ko sem bil funkcionar Združenih narodov sem dobro vedel, da delujem po navodilih generalnega sekretarja in nikogar drugega. Kot predsednik države razumem, da delujem po navodilih volivk in volivcev. Volivci so mi zaupali mandat z nekimi cilji in jaz sem tu podvržen kritični presoji volivk in volivcev, tako da vse to mi določa način, meje delovanja. V akademskem svetu pa je precej drugače. Tam je osnovno pravilo iskanje resnice in zato, da akademski ljudje iščejo resnico, imajo polno ustvarjalno svobodo. Izbirajo si prioritete, izbirajo si teme, ki so jih sposobni odkrivati v smislu znanstvene resnice, in dolžni so samo to, da je njihovo delo resnično znanstveno, da je narejeno na podlagi znanstvene metode, in da je resno. V ostalem so pa svobodni. In ta posebnost akademskega sveta je nekaj, česar ni mogoče doseči nikjer drugje. Bil sem v različnih dejavnostih in moram reči, da te stopnje svobode, kot jo lahko imate na univerzi, ne morete nikjer drugje imeti, in to sem videl tudi kjerkoli drugje sem bil po svetu. Akademski ljudje so vedno svobodnejši, ampak seveda zaradi tega včasih tudi vseh omejitev, ki obstajajo v politiki ali pa v kakšnem drugem področju javnega življenja, ne razumejo povsem dobro.

Dejan Ladika: Razumeti ljudi pomeni zlasti razumeti šibkejše, ste dejali v državnem zboru. Kdo so ti šibkejši za vas v Sloveniji?

Dr. Danilo Türk: Šibkejši so, šibkejših je veliko v Sloveniji. Šibkejši so na primer invalidi, na katere ne mislimo vedno dovolj, šibkejši so ljudje z nizkimi osebnimi dohodki, z nizkimi pokojninami, ljudje, ki težko sestavljajo konec s koncem, in njihovih problemov se danes zavedamo bolje kot prej, ker smo doživeli nepričakovano inflacijo, in, seveda, v politiki moramo razmišljati o tem, kako tem ljudem pomagati, kako pravzaprav doseči tako družbeno solidarnost, da bomo vsi napredovali. Zato pravim, če mora predsednik poslušati vse ljudi, mora še posebej poslušati šibkejše, kamor sodijo na primer tudi te skupine prebivalcev, o katerih govorim.

Dejan Ladika: Slovenija, kot ste dejali, ima zavidljivo gospodarsko rast, hkrati pa težave z inflacijo. Kaj na tem področju pričakujete od vlade in gospodarstva v prihodnjih mesecih?

Dr. Danilo Türk: To je seveda zelo veliko vprašanje, o katerem bo še veliko razprave drugje, in predvsem tukaj ne morem prav veliko narediti, kot ste tudi sami v svojem vprašanju nekako domnevali. To je vprašanje, kjer se mora izkazati vlada, kjer se mora izkazati gospodarstvo itd. Mislim, da je posebej pomembno zagotoviti odgovornost na področju javne porabe. To je zelo značilno področje. Vprašanje zadolževanja je treba zelo skrbno obravnavati, kolikor je le mogoče. Mogoče bi bilo prav imeti tudi nekaj več javnega razpravljanja o zadolževanju pri nas, tako na ravni države, na javni ravni kot tudi na ravni zasebnega zadolževanja. In še kakšne druge ukrepe te vrste.

Dejan Ladika: Vlada se je odločila za boj proti tajkunsko-političnim povezavam. Pripravila je spremembe zakona o bančništvu in prevzemih. Podpirate boj proti, kot pravi vlada, tajkunom?

Dr. Danilo Türk: Zavzemam se za kvaliteten pravni razvoj, zato da so pravila čim boljša, da je konkurenca čim bolj jasna, da so vsi poslovni procesi čim bolj po pravilih in čim bolj transparentni. In seveda, v tem kontekstu je jasno, da je razvoj prava nujen. Tudi zakoni, kakršne vlada predlagala, niso nova ideja. Tudi o tem se je že govorilo v preteklosti. In o menedžerskih prevzemih se govori že zelo dolgo. Rad bi dosegel oziroma rad bi se zavzel za to, da bi imeli nek kvaliteten razvoj pravnega sistema ves čas. Razumem pa, da so od časa do časa potrebne tudi kakšne kampanje, da se pride do kakšnega bolj intenzivnega prizadevanja, in upam, da bo to dalo prave sadove. Opazil sem, da so seveda razhajanja v nekaterih pogledih glede sedanje zakonodaje, ampak zaupam, da se bo ta zakonodaja razvijala v pravo smer.

Dejan Ladika: Kot piše v ustavi, predsednik predstavlja Slovenijo in je vrhovni poveljnik obrambnih sil. Kakšno je vaše stališče do vojske? Kot diplomat ste si ves čas prizadevali, da do vojaških posredovanj ne bi prišlo?

Dr. Danilo Türk: Seveda, ampak kot diplomat sem tudi vedel, da je varnost danes nekaj, kar zahteva obstoj obrambnih sil. Nikoli v svojem življenju nisem menil, da so obrambne sile Slovenije nepotrebne. Spomnil bi, da že pred veliko leti, že leta 1990, ko so se podpisovale peticije o tem, naj se Slovenija izogne militarizaciji tedanje jugoslovanske družbe s tem, da seže k demilitarizaciji Slovenije. Izjave sicer nisem podpisal, ker sem smatral, da ni realna, da Slovenija mora imeti obrambne sile, če hoče uspeti v svojem prizadevanju za varnost in tudi za zaščito človekovih pravic na svojem ozemlju, in mislim, da je tudi danes vojska ne samo potrebna, ampak tudi nujna prvina naše varnosti. Na srečo je Slovenija vključena v mednarodne povezave na tak način, da ni izpostavljena neposrednemu ogrožanju, ima pa seveda obveznosti do mednarodnega miru. Točen obseg teh obveznosti, naravo obveznosti, je treba kar naprej obravnavati in zaradi tega mislim, da je treba kar naprej razpravljati o tem, kje naj se Slovenija pojavi v mirovnih operacijah, v kakšnem obsegu, s kakšnimi specialnostmi itd. To so popolnoma naravne in potrebne funkcije varnosti slovenske države in celotnega prebivalstva Slovenije. Seveda, ko razpravljamo o vojski, moramo vedeti, da obrambne sile potrebujejo podporo javnosti. To ni tako enostavno, ker imamo zdaj profesionalno vojsko, in to je zdaj drugače kot v časih, ko smo imeli naborniško vojsko, pa so ljudje bili tudi zaradi družinskih odnosov na vojsko bolj navezani, kot je to primer sedaj. Kot predsednik bi se rad zavzel za to, da bi naše obrambne sile imele to podporo v javnosti, to razumevanje v javnosti, da ne samo, da so potrebne, ampak da so pomemben del naše varnosti in tudi navsezadnje naše identitete, ker po svetu nas poznajo in nas bodo bolj spoštovali, če bomo znani tudi po tem, da imamo sicer majhne, ampak kvalitetne in dobre oborožene sile in da sodelujemo v pametno izbranih mirovnih operacijah. To je sestavni del tega. No, in tukaj bo moje zavzemanje.

Dejan Ladika: Slovenski vojaki so trenutno v mirovnih operacijah v Iraku, Libanonu, Afganistanu, Siriji, Bosni in Hercegovini in na Kosovu. Bi jih od kod umaknili?

Dr. Danilo Türk: Večkrat sem že rekel, da bo treba razmišljati o Iraku. Tam, pa tudi sicer, je treba razmišljati o umiku tujih sil. Zdajle ne bi želel forsirati te razprave, ampak bi rad ponovno opozoril, da je to vprašanje vredno nadaljnjega razpravljanja in tudi novih odločitev. Kar pa zadeva Libanon, tu mislim, da je prisotnost evropskih mirovnih sil zelo pomembna. O Libanonu se ta čas ne govori zelo veliko. Deloma tudi zato, ker so mirovne sile tam zagotovile relativen mir. Treba je vedeti, da je libanonska situacija skrajno občutljiva in da neuspešne volitve predsednika kažejo, da lahko tam nastanejo resne težave, če ne bo mednarodnega angažmaja. Zlasti pa mislim, da je prav, da so se slovenske mirovne sile angažirane na Balkanu, ki je pač naša geografska okolica, in je že prav, da smo tam.

Dejan Ladika: Zagotovo še vedno tudi spremljate razmere v Iraku. Kako ocenjujete trenutne razmere v Iraku?

Dr. Danilo Türk: Da, trenutne razmere v Iraku gotovo niso dobre in zdaj gre za to, da se pomaga Iraku postaviti na lastne noge. Irak je država, ki mora, tako kot vse druge države, imeti priložnost, da se kot suverena država, kot samostojna država, v polni meri uveljavi, in mislim, da je tu določena vrsta pomoči na mestu, ampak seveda vse pa je v končni oceni odvisno od Iraka samega. Mislim, da predolgo vztrajanje tujih sil na iraških tleh ni pot do takega Iraka. Zaradi tega se mi zdi, da je že prav, da imamo kritičen pristop k temu vprašanju in razmišljamo o njem. Saj Slovenija prav zelo veliko narediti ne more, ampak ni pa treba, da je pasivna.

Dejan Ladika: Če se vrneva nazaj v Slovenijo. Z vlado se že pogovarjate o ukrepih, ki bi krepili domoljubje, krepili spoštovanje državnih simbolov, med njimi se omenja tudi postavitev častne straže pred Predsedniško palačo. Kako daleč so ti pogovori, kaj lahko pričakujemo?

Dr. Danilo Türk: To je prvi dan mojega dela kot predsednika države, zato ti pogovori še niso prav daleč, ampak načeloma sem že izrazil pripravljenost, da se o tem pogovorimo in dogovorimo. Predlogi oziroma ukrepi, ki jih omenjate, so bili sprejeti maja letos v vladi. Tako sem bil obveščen in so raznovrstni, več elementov vsebujejo. Meni se zdi in prepričan sem, da je domoljubje pomembna vrednota v naši družbi, da je ravno v času, ko napredujemo v smeri evropske integracije, prav, da krepimo tudi slovensko avtentično domoljubno tradicijo na nove načine. In da tu tudi državni simboli odigrajo svojo vlogo. Te simbole spoštujejo v svetu, tudi v državah EU, in mislim, da so ti standardi pri nas še nedoseženi. Tukaj imamo še prostor, ki ga je treba izpopolniti. Zaradi tega sem naklonjen vsem tem predlogom vlade in o tem smo se začeli pogovarjati in o tem bomo že dosegli tudi potrebne sporazume.

Dejan Ladika: Se vam zdi, da v Sloveniji državo še predvsem enačimo z oblastjo, politiki in ne toliko z državo samo, njenimi simboli, dosežki športnikov, vrhunskimi umetniki, kulturo?

Dr. Danilo Türk: Se strinjam z vami. Imamo še vedno nepopolno predstavo o državi in vi ste tudi postavili prst na pravo točko. Mi moramo državo razumeti kot skupnost. Država, to smo vsi mi in vsi mi se izkazujemo na razne načine. Izkazujemo se z našimi državnimi simboli, ki jih moramo spoštovati, izkazujemo se s športnimi dosežki, ki jih moramo občudovati. V času volilne kampanje sem imel zanimiv pogovor z Iztokom Čopom. Na Bledu sem bil in se poskušal vživeti v psiho vrhunskega športnika, ki ogromno vlaga v ugled države s svojim športnim prizadevanjem, in razumem, kako važno je ljudi tega kova spoštovati in to tudi vidno napraviti, da se vidi, da vrhunske športnike spoštujemo zato, ker so izraz dosežkov vseh nas. Rad bi, da tako kulturo razvijamo v Sloveniji in da se premaknemo stran od tistega ozkega pojmovanja države, ki državo vidi zlasti kot oblast. Oblast je sestavni del države, ni pa vse.

Dejan Ladika: Gospod predsednik, zadnje leto je bilo zelo dejavno, naporno za Slovenijo. Prevzeli smo evro, pred nekaj dnevi smo uvedli schengenski mejni sistem, čez nekaj dni začnemo predsedovati EU. Veliko dogajanja. Gremo morda prehitro, je družba morda zmožna slediti vsem tem novostim, ki prinašajo tako dobre kot slabe strani?

Dr. Danilo Türk: To je dobro vprašanje. Kaj je prehitro? Veste, jaz gledam na to vprašanje iz enega posebnega zornega kota. V Sloveniji smo bili v preteklosti obsojeni oziroma obtoženi zamudništva. Slovenski narod je bil večkrat ocenjen kot eden od zamudniških evropskih narodov. Zamudili smo razne priložnosti v preteklosti in mislim, da je v času po osamosvojitvi tega obdobja dokončno konec. Mi smo zaradi tega našega prastrahu pred zamudništvom tudi zelo hiteli z vključevanjem v evropske integracije. Imeli smo zelo pragmatično politiko vključevanja v evropske integracije in dr. Janez Drnovšek je bil spet poosebljenje te politike, tega pragmatizma, te zelo praktično orientirane politike, ki je dala vso prednost evropskim integracijam, in jasno, da se nam od časa do časa potem zazdi, da nam je zmanjkalo sape, ali pa da je vsega tega dogajanja preveč, ali pa da smo mogoče spregledali kakšno drugo vrednoto, da smo se posvečali evropskim integracijam do te mere, da mogoče kakšnega drugega dela sveta ne vidimo dovolj dobro ali ne cenimo dovolj, kakšne naše soseščine mogoče ali pa kakšnih bolj oddaljenih krajev. Slovenija je del sveta, Slovenija je del globalnega sveta, in v tej želji, da ne bi bili zamudniki, smo hiteli z vsemi koraki. Mislim, da je to bila pravilna strategija, da to je pravilna strategija. Samo, kot pri vsakem, recimo, športnem prizadevanju, morate imeti tudi občutek, da si od časa do časa malo oddahnete. Tudi če se ne prenehate gibati. Tako kot pri maratonu. Najdete način, kako si oddahnete. Ljubljanski maraton je taka zanimiva izkušnja.

Dejan Ladika: Pred nami je dan samostojnosti in enotnosti. Kako vi razmišljate o teh dveh besedah. Recimo v svetu, kjer se povezujemo, kdaj sta ti dve vrednoti, enotnost, samostojnost, ogroženi?

Dr. Danilo Türk: Povezovanje sveta je seveda nujno, vprašanje pa je, na kakšnih podlagah se svet povezuje, in mislim, da je Slovenija dala lep prispevek k povezovanju sveta s tem, ko je pokazala: mi moramo spoštovati človekove pravice, mi moramo spoštovati posameznika. Če je to potrebno, se mora tudi država osamosvojiti, moramo svojo pravico do samoodločbe izkoristiti v polni meri, zato da bi lahko takšno kvaliteto družbe zagotovili in se na tej podlagi odgovorno vključevali v širši evropski prostor. Vse to smo naredili v razmeroma kratkem času in moramo biti ponosni na ta dosežek. Bilo je mnogo nesporazumov. Večkrat so Sloveniji očitali sebičnost, češ, vi ste se osamosvojili zato, ker ste želeli ohraniti nekakšne prednosti, privilegije ali kaj podobnega. To seveda ni res. Mi smo se osamosvojili zato, ker je nekdanja Jugoslavija ogrožala človekove pravice in človeško dostojanstvo ljudi na celem svojem ozemlju. Mi seveda nismo mogli spremeniti stvari v celotni Jugoslaviji, lahko smo pa zagotovili človeško dostojanstvo in človekove pravice na našem ozemlju in to smo storili, se vključili v EU, v mednarodne povezave vseh vrst in od vsepovsod, kjer smo bili, delovali za te cilje. Tako da mislim, da v tem kompliciranem, svetovnem okolju, je Slovenija dala lep primer, kako pravzaprav z osamosvojitvijo in odgovornostjo, ki gre s tem, lahko postanemo tudi dejavnik integracije in v Evropi danes smo sprejeti kot dejavnik integracije, sicer nas ne bi povabili, da predsedujemo EU. Tako da mislim, da smo lahko s plebiscitno odločitvijo zadovoljni.

Dejan Ladika: V enotnosti pa mora biti verjetno zagotovljena tudi različnost?

Dr. Danilo Türk: Gotovo. Enotnost, ki jo omenjate v kontekstu plebiscita, je bila seveda demokratično izražena. Ljudem je bila na voljo izbira in izbrali so samostojnost, državno suverenost in tudi razumen šestmesečni rok, v katerem se je to pripravilo in bi se lahko tudi sporazumno izvedlo, če bi drugi bili za to. Tisto, kar je pomembno, je to, enotnost ni bila vsiljena. Enotnost je bila dosežena z demokratičnimi sredstvi. Danes, ko nismo soočeni s tako velikimi izzivi, s tako velikimi nevarnostmi, kot je bil to primer takrat, je seveda enotnost nekaj, kar ni tako v ospredju. Danes so enako kot takrat važne demokratične metode. Važno je, da se ljudem dajo na voljo izbire in da so potem ljudje tisti, ki povedo kaj hočejo. To je v demokraciji prvo pravilo, potem pa tista stopnja enotnosti, ki se na tak način doseže, seveda sledi. Zdaj bi lahko rekel, nekoliko malo ponosno rekel, da sem dobil na volitvah v drugem krogu 68 % glasov, kar pomeni, da je za mojo izvolitev bila dosežena precej lepa stopnja enotnosti, ampak nikoli ne morem pričakovati neke absolutne enotnosti. Tega ne pričakujem tudi za naprej. Ampak lepota demokracije je ravno v tem, ker omogoča izbire, in da potem stopnja enotnosti, ki izide iz teh izbir, predstavlja nekaj avtentičnega, in mislim, da moramo to demokratično bistvo enotnosti gojiti kot vrednoto, kot našo kulturo.

Dejan Ladika: Pogovor z novim predsednikom, dr. Danilom Türkom se bliža h koncu. Gospod Türk, za konec, večkrat ste poudarili, da želite biti aktiven predsednik. Kaj točno imate v mislih? Kako točno boste delovali? Kako pogosto boste med ljudmi?

Dr. Danilo Türk: Gotovo, da bom pogosto med ljudmi. Meni je tam všeč, tako da tudi po tej plati bom z veseljem aktiven. Težko je reči, kje vse bom, ampak vabijo me na različne konce, tudi pridem rad na različne prireditve in tudi na silvestrovo mislim biti del večera med ljudmi in to na različnih koncih. To je sestavni del ideje aktivnega predsednika, ki pa ni čisto nova, saj sta bila oba moja predhodnika aktivna, vsak na svoj način, in sam bom poskušal s časom razviti nek svoj način aktivnosti. Seveda, vselej na podlagi poslušanja ljudi. Tisto, kar sva govorila na začetku, treba je prisluhniti ljudem in potem tudi določiti, kateri model aktivnosti, kakšne vrste aktivnosti se pričakujejo in biti tam.

Dejan Ladika: Tako. S tem tudi končujemo današnji pogovor z novim predsednikom dr. Danilom Türkom. Želim vam veliko uspehov pri opravljanju funkcije.

Dr. Danilo Türk: Hvala lepa. Želim vam, na radiu, in poslušalcem veliko lepega v prihodnjem letu. Upam, da se bomo še srečevali v prihodnjem letu in tudi pogovarjali in če si boste zamislili kakšne interaktivne oddaje, boste aktivnega predsednika kar poklicali.

Dejan Ladika: Najlepša hvala gospod Türk, novi predsednik Republike Slovenije za obisk na Radiu Slovenija. Spoštovane poslušalke, spoštovani poslušalci, želim vam prijeten uvod v te praznične dneve. Hvala za pozornost in lep večer še naprej.
© 2008 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani  načrt strani