Nagovor predsednika ob 50. obletnici Ekonomsko-poslovne fakultete Maribor

Maribor, 27.5.2009  |  govor

Nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na svečani akademiji ob 50. obletnici Ekonomsko-poslovne fakultete Maribor
Maribor, 27. maj 2009


Spoštovane profesorice in profesorji,
drage študentke in študentje,
spoštovani visoki gostje,

Zahvaljujem se za vabilo na ta slavnostni dogodek, na praznovanje zlatega jubileja Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru.

Danes praznujemo. Praznujemo pomembne dosežke intelektualnega dela, praktične prodornosti in mednarodnega uveljavljanja slovenske gospodarske misli in prakse.

Ekonomsko poslovno fakulteto na posebno žlahten način označuje tisto, kar je danes vodilo vseh odličnih fakultet − akademska strogost in močna povezanost s prakso. Njena predhodnica, Višja komercialna šola je pred pol stoletja nastala na pobudo gospodarstva. Njeni programi so bili takrat in poslej predvsem praktično usmerjeni. V minulih petdesetih letih je njena kvaliteta vse bolj rasla in tako je današnja fakulteta - ob resnem delu in v večji meri kot je pri nas običajno - postala prepoznavna v Evropi in v svetu.

Pregovor pravi, da iz malega raste veliko. Ustanovitev Višje komercialne šole pred petdesetimi leti je bila sprva nujen odgovor na izjemno pomanjkanje komercialnih kadrov, ki nam jih pravzaprav še vedno primanjkuje. Uspešno trženje zahteva vse več. Že pred petdesetimi leti je bila izobrazbena struktura podjetij v takratnem hitro razvijajočem se tržno planskem gospodarstvu in posebej na področju menjalnih procesov, kritično vprašanje. Okrepilo se je zavedanje, da je znanje eden ključnih dejavnikov konkurenčnosti sodobnega gospodarstva. Danes seveda razumemo trženje kot enega izmed bistvenih delov vsake organizacije, ki nastopa na trgu. Tedanjim snovalcem višje komercialne šole pa moramo priznati pogum, da so v študijske programe vnesli elemente tržne ekonomije in razvijali marketing, tudi mednarodni marketing. To je bilo nujno - a hkrati tudi inovativno, eksperimentalno in torej združeno s tveganji v tedanjih ideološko močno obremenjenih časih.

Višja komercialna šola je zagotovila programe in načine usposabljanja kadrov, ki so pomagali, da je gospodarstvo diplomante povsem sprejelo. Potrebe po širši izobrazbi so se povečevale, zato je konec šestdesetih let, deset let po ustanovitvi razvila II. stopnjo študija in s tem postala Visoka ekonomsko-komercialna šola (VEKŠ). To pa je pomenilo višje kvalitativne zahteve zlasti za profesorje in potrebo po še večjem povezovanju s svetom. Ustanovitev Jugoslovansko-ameriškega centra za marketing, ki sta ga ustanovila VEKŠ in Harvard, je bila izjemno smela poteza vodilnih na VEKŠ-u, hkrati pa je to pomenilo pretok prepotrebnega marketinškega znanja v naš prostor.

Razvoj kvalitete študija vselej zahteva kvalitetno raziskovanje. Pogosto opažamo, da je raziskovalna dejavnost v naši stvarnosti namenjena pretežno lastni uporabi, da je pretočnost rezultatov iz raziskovalne organizacije v prakso in iz prakse v raziskovalno organizacijo prešibka. Za VEKŠ pa to nikoli ni veljalo. Odprtost jugoslovanskih meja in bližino razvitih držav je znala VEKŠ maksimalno izkoristiti. Njeno raziskovanje je bilo praktično usmerjeno, njeni študijski programi pa vselej sodobno zasnovani in mednarodno primerljivi, saj je povzemala znanje s tujih univerz in bila v Jugoslaviji edina, ki je bila izrazito poslovno usmerjena. Mikroekonomika je dobila v Mariboru močno raziskovalno in izobraževalno oporo. To je bil resnično močan miselni zasuk v času tržno planskega gospodarstva in pomemben odmik od tedaj prevladujočih ideoloških vzorcev.

Intenzivno raziskovalno delo in izjemno plodno sodelovanje z gospodarstvom se je razvilo ob koncu osemdesetih let v najsodobnejši študijski program na podiplomskem študiju v Sloveniji – študijski program »Poslovodenje in organiziranje – MBA«, to pa je pomenilo izrazito internacionalizacijo fakultete, saj so pri izvedbi programa sodelovali učitelji iz 20 tujih univerz. S tremi od teh univerz je bila, še pred uveljavitvijo bolonjskih programov, organizirana izmenjava MBA študentov, s čimer je VEKŠ sledila sodobnim trendom in potrebam gospodarstva. Evropski svet za poslovno izobraževanje (European Council for Business Education) je priznal študijskemu programu MBA mednarodno akreditacijo že leta 1995. Ta študijski program je razvil tudi prvi slovenski program TEMPUS, ki so mu sledili še trije iz drugih znanstvenih področij, in sicer s področja financ, podjetništva, računovodstva in splošne ekonomije.

Razvoj šole je bil takšen, da se je njeno vodstvo, povsem logično, odločilo, da spremeni svoje ime v Ekonomsko-poslovno fakulteto. Močno razvito teoretično znanstveno raziskovanje in njena afirmacija izven nacionalnih meja sta bila dobra razloga, da se je VEKŠ preimenovala v Ekonomsko poslovno fakulteto. Uspešno raziskovalno delo njenih inštitutov, kakršen je njen Inštitut za ekonomsko diagnozo in prognozo, je uvrstilo fakulteto na zemljevid raziskovalnih centrov, ki predstavljajo pomembno oporo odločanju, tako poslovnemu kot tudi tistemu na področju ekonomske politike. Fakulteta je v svoji novi razvojni fazi hitro napredovala, do stopnje uresničljivosti načrtov o partnerstvu z odličnimi tujimi univerzami in študijskimi programi za tuje študente. Danes bo ta napredek dodatno kronan s pomembnimi novimi priznanji, ki bodo fakulteti podeljena prav na tej slovesnosti.

Orisani dinamični razvoj fakultete je imel veliko pozitivnih in praktičnih posledic. Slovensko gospodarstvo v celoti pridobiva strokovnjake, ki jih nujno potrebujemo za naš razvoj. Mesto Maribor je prav s pomočjo strokovnosti, ki se je razvila na tej fakulteti, spoprijelo s problemi postindustrijske tranzicije in jih v veliki meri tudi uspešno premagalo. V tem okviru je še posebnega pomena prispevek Ekonomsko - poslovne fakultete k nastanku in razvoju Univerze v Mariboru. Maribor je danes univerzitetno mesto in to je osrednjega pomena za današnji in prihodnji razvoj mesta, za razvoj tega dela Slovenije in za prihodnost naše države kot celote.

Gospe in gospodje,

Zlati jubilej uspešne in energične šole, kakršna je Ekonomsko - poslovna fakulteta v Mariboru je dobra priložnost za razmislek o našem razvoju in o vlogi znanosti in izobraževanja v njem. Svet je v globoki krizi. Pot iz nje ne bo niti lahka niti hitra. Svet ima veliko ekonomske moči, ki pa je izrazito prešibko urejena in neenakomerno razporejena. Končuje se tridesetletno obdobje deregulacije in ideoloških interpretacij tržnega gospodarstva, oziroma, kot to imenujejo nekateri avtorji, obdobje "neoliberalne zlorabe". V tem trenutku še vedno prevladuje protikrizno ukrepanje, ki ga narekujejo razmere. To ukrepanje še ne izkazuje razumevanja za resničen izhod iz krize, kaj šele za strategije kako naprej. Načelne ugotovitve o potrebi po boljši in novi regulaciji svetovnega finančnega sistema in krepitvi mednarodnih finančnih institucij so šele začetek razprave. Ugotavljanje potreb po novih ravnotežjih med velikimi svetovnimi gospodarskimi dejavniki, zlasti med ZDA, Kitajsko, Evropsko unijo in Indijo, pa tudi med njimi in drugimi nastajajočimi ekonomskimi silami, je šele začetek dolgotrajnega in potencialno konfliktnega procesa. Iskanje novih ravnotežij med svetovnimi centri ekonomske moči je za sedaj miroljubno in izkazuje poleg konkurence tudi veliko mero pripravljenosti na sodelovanje. To je dobro in le upamo lahko, da bo ostalo tako. Vendar pa bo v tem procesu treba rešiti nekatera temeljna vprašanja, ki se jim je svet doslej izogibal, ali pa jih je nedopustno dolgo odlagal. Blažitev posledic globalnega segrevanja in iskanje nujnih tehnoloških rešitev, ki naj zagotovijo preživetje človeštva, sta že sedaj v velikem zaostanku. Upajmo, da bo sedanja kriza spodbudila iskanje resničnih rešitev.

Kaj pa Slovenija? Seveda, naša temeljna izbira je že opravljena: Svoje rešitve in svoje mesto v velikih globalnih spreminjanjih bomo iskali kot članica Evropske unije. Vendar pa nam tudi znotraj evropske družine ni nič vnaprej zagotovljeno. Kakovost našega razvoja bomo morali zagotoviti z našim delom, z našim znanjem, z našo ustvarjalnostjo in z našo podjetnostjo. Potrebovali bomo več znanja. Potrebovali bomo tudi več sinergije. Niti znanost niti ekonomija niti politika ne morejo najti primernih rešitev za naš razvoj, če bodo delovale vsaka zase. Bolje bomo morali povezati znanstveno ustvarjalnost, ekonomsko učinkovitost in politično modrost. To je prvorazredna naloga našega razvoja. Verjamem, da imamo vsake od teh pomembnih kvalitet v zadostni količini, da bomo lahko napredovali. Vendar se to ne bo zgodilo, če jih ne bomo znali povezati.

In prav tu se bo ponovno pokazal pomen ustanov, kakršna je Ekonomsko poslovna fakulteta v Mariboru, ustanov, ki delujejo na presečišču znanstvene misli, ekonomske prakse in političnih izbir. S svojim prispevkom lahko pomagajo vsem: managerjem in politikom, državljanom in državi. Ta prispevek pa bo mogoč v tisti meri, v kateri bo fakulteta razvijala svoje najboljše lastnosti: povezovanje znanstvenih spoznanj z ekonomsko prakso, hrabrost v kritiki in sposobnost opozarjanja na nujne izbire ekonomske in razvojne politike. Vse to bo zahtevalo veliko mero inovativnosti. Akumulirano znanje, ki ga je fakulteta ustvarila v petih desetletjih svojega razvoja in vsebine, ki jih prinaša njeno mednarodno sodelovanje, je treba postaviti v službo inovativnega in kreativnega razmišljanja. Samo takšno razmišljanje bo omogočilo pot naprej. Zanašanje na teorije, ki so nastale v preteklosti, drugih časih in svetu, ki je bil drugačen od današnjega, ne bo zadoščalo za odpiranje novih razvojnih horizontov. Kvalitetno in izvirno misel potrebujemo bolj kot kdajkoli doslej.

Spoštovane profesorice in profesorji, drage študentke in študentje,

S to mislijo vam čestitam ob 50. obletnici vaše cenjene fakultete, za odličnost in prvovrstnost, ki ste ju že dosegli. S to čestitko se vam tudi zahvaljujem za delo, ki ste ga že opravili. Želim vam, da bi tudi v prihodnje vaše delo zaznamovala najvišja kakovost, da bi usposabljali najboljše strokovnjake, in da bi še naprej prispevali k razvoju naše družbe in k oblikovanju naše skupne gospodarsko uspešne in vzdržne prihodnosti.

Hvala lepa.