archived page

Predsednik republike ob 70. obletnici dražgoške bitke

Dražgoše, 8.1.2012  |  govor


Slavnostni nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na 55. prireditvi "Po stezah partizanske Jelovice - Dražgoše 2012" v počastitev 70. obletnice dražgoške bitke
Dražgoše, 8. januar 2012
Velja govorjena beseda!


Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udeležil 55. prireditve Po stezah partizanske Jelovice – Dražgoše 2012 v počastitev 70. obletnice dražgoške bitke (foto: Nebojša Tejić/STA)Spoštovane borke in borci narodnoosvobodilnega boja,
spoštovane predstavnice in predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij,
državljanke in državljani Republike Slovenije,

te dni mineva sedemdeset let od dražgoške bitke, ki je bistveno zaznamovala našo zgodovino in ki se je danes spominjamo z največjo spoštljivostjo.

Upor proti okupatorju in narodnoosvobodilni boj med drugo svetovno vojno sta bila najpogumnejše dejanje v vsej zgodovini slovenskega naroda. Upor proti okupatorju je bil odločno dejanje naroda, ki je razumel, da mora svoj obstoj in svojo prihodnost braniti z orožjem v roki in za ceno tveganja življenj svojih sinov in hčera. To je bilo junaško dejanje in izraz visoke politične zrelosti naroda.

Tu, na teh dražgoških pobočjih se je pred sedemdesetimi leti bila ena prvih bitk narodnoosvobodilnega boja. Spomin nanjo je spomin na izjemen pogum borcev, na izjemen politični pomen bitke in na izjemno trpljenje ljudi, vaščanov Dražgoš.

Bitka je imela poleg vojaškega še posebej velik psihološki in politični pomen. V času, ko je bila nacistična vojaška moč še vedno videti nepremagljiva, je dajala jasen znak o tem, kako velik je duh odpora na Slovenskem. V evropskih razmerah je ta duh odpora šele tlel, ponekod, tudi na slovenskih tleh, pa se je že razplamtel do močnega oboroženega boja. Dražgoška bitka je tudi danes, kot je to opisal dr. France Bučar, "veličasten spomenik nezlomljivosti narodnega duha in volje do življenja v razmerah, ko na obzorju ni bilo videti nobene iskrice upanja."

Spomin na dražgoško bitko pa je tudi spomin na žrtve velikega vojnega zločina. Okupator se je znesel nad civilnimi prebivalci, vaščani – s pobojem, požigom vasi in izseljevanjem preživelih. Tega vojnega zločina nad civilnim prebivalstvom ni upravičevala nobena vojaška nuja in ga ni dovoljevalo prav nobeno pravilo vojnega prava. V zgodovinskem spominu bo za vselej ostal zapisan kot sramotno, zločinsko dejanje okupatorske vojske.

Dražgoška epopeja je bila velika preizkušnja za ljudi teh krajev in za slovenski narod, hkrati pa je bila tudi del gigantskega spopada, vojne drame, ki je zajela ves svet. Druga svetovna vojna ni bila le velika vojna z velikim trpljenjem, ki ga prinašajo vojne: bila je spopad, ki je odločal o moralni usodi in razvojni bodočnosti celotnega sveta. Na strani odpora proti fašizmu in nacizmu je bilo treba zbrati vso voljo in moč, mobilizirati vse sile in poiskati vse zaveznike. Taktiziranje in zanašanje na to, da bo vojno izbojeval kdo drug, je bilo vojaško nemogoče in politično prazno. Civilizirani, boljši svet je bilo mogoče zgraditi samo na podlagi zmage nad nacizmom in fašizmom.

V Sloveniji smo ponosni na prispevek borcev narodnoosvobodilnega boja v skupnem boju zaveznikov proti nacizmu in fašizmu. Slovenski narod je s tem bojem stopil na prizorišče zgodovine kot suveren narod, kot del svetovne koalicije Združenih narodov. Četudi smo v formalnem pogledu postali član Organizacije združenih narodov šele nekaj desetletij kasneje, po vzpostavitvi polne neodvisnosti in suverenosti, se je naša zgodovinska udeležba v svetovni organizaciji izoblikovala že veliko prej – ob njenih prvih nastankih, takrat, ko je bilo to najtežje in najbolj nujno. Prispevek, ki ga je slovenski narod s svojim bojem dal sodobni Evropi in sodobni svetovni ureditvi, je pomembna podlaga naše današnje državne suverenosti, našega današnjega položaja v Evropi in v svetu in naše današnje samozavesti. In Dražgoše so simbol vsega tega.

Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udeležil 55. prireditve Po stezah partizanske Jelovice – Dražgoše 2012 v počastitev 70. obletnice dražgoške bitke (foto: Nebojša Tejić/STA)Zato je tudi prav, da se vsako leto spominjamo dražgoške bitke. Letošnja proslava je že petinpetdeseta po vrsti. To je lep jubilej in priložnost za srečanja številnih ljudi iz vseh krajev Slovenije in zamejstva. Zahvaljujem se Dražgošanom in vsem tistim, ki skrbite za ohranjanje spomina na dražgoško bitko in za vsakoletna srečanja.

Posebej pa čestitam vsem udeležencem pohodov po stezah partizanske Jelovice in med njimi zlasti "pohodnim rekorderjem", ki ste se že več desetkrat udeležili pohodov. Z leti postaja dražgoško srečanje vse bolj sproščeno, športno in rekreativno, hkrati pa ostaja močan in pristen izraz našega spoštljivega spomina na dražgoško bitko.

Prav ta spoštljivi spomin na epopejo narodnoosvobodilnega boja zahteva od nas, da resno razmislimo o temeljnih sporočilih spominskih slovesnosti. Med temi sporočili je za naš čas še posebno pomembno razumeti sposobnost slovenskega naroda, da je v najtežjih trenutkih svoje zgodovine, med drugo svetovno vojno, v času, ko mu je grozilo uničenje, vzel svojo usodo v lastne roke in prelomil s svojo dotedanjo pasivno tradicijo. To je bilo veliko dejanje narodove zrelosti in volje.

V dvajsetem stoletju je bila ta sposobnost slovenskega naroda dokazana dvakrat. Sposobnost prelomiti s preteklostjo – ko so za to resnični razlogi in pravi trenutek – smo v Sloveniji znova dokazali pred dvema desetletjema, v času razkroja Jugoslavije in zgodovinske odločitve za našo neodvisnost, za suvereno Republiko Slovenijo. Tudi takrat smo bili uspešni.

Od takrat naprej je odgovornost za našo usodo v naših rokah. V času, odkar imamo lastno državo, smo dosegli veliko, hkrati pa nismo uspeli rešiti mnogih problemov. Izboljšali smo naš materialni položaj in raven blaginje. Postali smo del Evropske unije, te velike družine evropskih narodov, ki je nastala, da bi vsem svojim članom zagotovila mir, blaginjo in učinkovito, dejansko zaščito človekovih pravic. Postali smo del zavezništva Nato, z namenom utrditi lastno varnost in prispevati k utrjevanju širše mednarodne varnosti. Danes je naša država priznana in spoštovana – hkrati pa tudi na veliki preizkušnji. Tako doma kot tudi na mednarodni ravni opažamo vse močnejšo nujo po spremembah.

V naši domači praksi moramo marsikaj spremeniti. Potrebujemo razvojne usmeritve, ki bodo mladim omogočile dobro perspektivo prihodnosti, starejši generaciji pa varno in dostojanstveno starost. Potrebujemo spremembe v ureditvi trga dela. Potrebujemo boljše delovanje državnih organov na vseh ravneh in močnejše spodbujanje projektov, ki prinašajo razvoj. Potrebujemo kar najboljše pravosodje. Potrebujemo učinkovit boj proti korupciji. Odločno moramo zavračati vse vrste potvarjanja zgodovine.

Pomembne, konkretne in takojšnje naloge imamo pri zagotavljanju pogojev za naš gospodarski in socialni razvoj. Proračunski primanjkljaj moramo zmanjšati in ustaviti rast državnega dolga. Okrepiti moramo podjetnost in inovativnost.

Vse to so uresničljive naloge. Da pa bi jih v resnici dobro opravili, potrebujemo dobro upravljanje države. Pred dnevi sem predlagal mandatarja za sestavo nove Vlade Republike Slovenije. Politične stranke v državnem zboru imajo sedaj veliko odgovornost, da uspešno dokončajo pogajanja o sestavi vladajoče koalicije. Potrebujemo vlado, ki bo delovala skladno, ki bo operativna in ki bo sposobna soočiti se z najnujnejšimi nalogami našega časa.

Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udeležil 55. prireditve Po stezah partizanske Jelovice – Dražgoše 2012 v počastitev 70. obletnice dražgoške bitke (foto: Nebojša Tejić/STA)Potrebujemo pa še nekaj več. Potrebujemo boljše razumevanje tistih nalog in reform, ki so odločilnega pomena za naš dolgoročni razvoj in ki se jim morajo posvetiti vse politične stranke in vsi organi naše države. Nekatere med temi reformami zahtevajo sodelovanje prav vseh – političnih strank, sindikatov, delodajalcev in organizacij civilne družbe. Spremembe referendumske ureditve, pokojninska reforma in reforma trga dela bodo zahtevale najširšo podporo in močan dogovor, ki bo zavezoval vse. Resna razprava o potrebnih reformah bo tudi odgovorila na vprašanje, kakšne spremembe ustave potrebujemo.

Od nove vlade bomo pričakovali kakovostne predloge, ki naj omogočijo takšno, resno razpravo o reformah. Od vseh političnih strank bomo pričakovali odgovorno udeležbo v razpravi. Osrednje mesto dogovarjanja mora dobiti naš parlament, naš državni zbor, ki ni le tribuna politične razprave in mesto zakonodajne moči. Sedanje reformne naloge kličejo k vlogi državnega zbora kot dejavnika strateških, morebiti celo zgodovinskih odločitev.

Potrebujemo torej zavezništvo za reforme, predvsem pa voljo in pripravljenost vseh političnih sil, da stopijo na pot potrebnih dogovorov. To ni politična fraza ali klic k iluzorni enotnosti. Smo pluralna družba, ki razume, da jo mnenjski pluralizem bogati in da mora biti pripravljena in sposobna živeti z razlikami – tako s tistimi, ki jih prinaša današnji čas, kot tudi z onimi, ki ji jih je zapustila zgodovina. Vsaka pot k enotnosti se začne s priznanjem razlik. Toda prava pot naprej zahteva iskreno iskanje kompromisa in skupnega imenovalca – v našem času sporazuma o najpomembnejših reformah. Prav v tem je pred nami velik izziv – izziv doseči zgodovinski kompromis o ključnih reformah in rešitvah, ki bodo zagotovile dolgoročni razvoj prihajajočim generacijam.

Naša sposobnost sporazumevanja o teh nalogah in potrebnih rešitvah bo sodobno merilo naše zrelosti in poguma, ki ju potrebujemo tako doma kot tudi na mednarodni ravni. Evropska unija se nahaja pred pomembnimi vprašanji in v iskanju odgovorov moramo biti aktivni. Tudi za te naloge se moramo usposobiti. In prav naša sposobnost soočiti se z lastnimi problemi, prav naša sposobnost spodbuditi potrebne reforme bo najboljše zagotovilo za uspešno delovanje na mednarodni ravni, v Evropski uniji in povsod drugod.

Spoštovani,

izzivi današnjega časa so veliko manj nevarni od tistih iz vojnega časa. So pa bolj zapleteni. Toda tudi v današnjih razmerah potrebujemo zrelost in pogum – pogum za soočenje s problemi, pogum za priznanje razlik in pogum za iskanje skupnega. Tudi zato nam je sporočilo Dražgoš danes tako dragoceno. Poiščimo v sebi potrebno moč, zrelost in pogum! Bodimo vredni spomina na dražgoške junake in dražgoške žrtve!
© 2008 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani  načrt strani