archived page

Slavnostni nagovor predsednika ob 20. obletnici napada na RTV oddajnik Kum

Kum, 18.6.2011  |  govor


Slavnostni nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na slovesnosti ob 20. obletnici vojne za Slovenijo 1991 in napada na RTV oddajnik Kum
Kum, 18. junij 2011


Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udeležil slovesnosti ob 20. obletnici vojne za Slovenijo 1991 in napada na RTV oddajnik Kum (foto: Tamino Petelinšek/STA)Drage državljanke in državljani,
spoštovani pripadniki obrambnih sil Republike Slovenije,
spoštovani veterani vojne z Slovenijo,

prisrčno pozdravljeni in čestitke ob dnevu državnosti in 20. obletnici naše države, naše neodvisne, suverene Republike Slovenije!

Te dni se povsod po Sloveniji vrstijo svečanosti ob 20. obletnici naše države. Te svečanosti so še posebno pristne in še posebno močne na vseh tistih krajih, ki so videli tudi boje za neodvisnost Slovenije, na vseh bojiščih naše osamosvojitvene vojne. Ne smemo pozabiti – naša neodvisnost, naša suverenost je bila izborjena! Najprej je bila pridobljena na bojnem polju, šele potem pa za pogajalsko mizo.

Danes smo na našo državo ponosni. Četudi nas bremenijo težave in nezadovoljstvo, ko vidimo stvari, ki nam niso všeč v naši politiki, v našem gospodarskem dogajanju, ne pozabimo – ob 20. obletnici države je prav, da se spomnimo celotnega razvoja. Danes se na Slovenskem na splošno živi veliko bolje, veliko bolj polno, kot je bilo to 20 in več let nazaj. Lahko smo zadovoljni z našo domovino.

Vzemimo samo en podatek – življenjska doba ljudi na Slovenskem se je v teh 20 letih povečala za 6 let. V 20 letih za celih 6 let! S tem je povezano splošno stanje blaginje pri nas, stanje, ki je povezano z zdravstvenim varstvom, s skrbjo za sočloveka, socialnim varstvom in vsem drugim, kar ta država ima. To so pomembni dosežki, ki jih moramo spoštovati, ki jih moramo ohranjati in ki jih moramo predvsem razvijati tako, da bomo v prihodnje še boljši.

Seveda pa je 20. obletnica zlasti trenutek, ko se spomnimo celotnega procesa osamosvojitve. Spominjamo se pomembnih bitk osamosvojitvene vojne in spominjamo se vsega tistega, kar je omogočilo, da so bile te bitke izbojevane uspešno. Osamosvojitveno prizadevanje ima globoke korenine. Neposredno pred odločilnimi trenutki se je v Sloveniji zgodilo marsikaj takega, kar je omogočilo polno mobilizacijo moči našega naroda in to, da so bili v kritičnem trenutku vsa naša volja, vsa naša energija in vse naše sposobnosti, da je bilo vse, kar imamo, na voljo za obrambo domovine.

Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udeležil slovesnosti ob 20. obletnici vojne za Slovenijo 1991 in napada na RTV oddajnik Kum (foto: Tamino Petelinšek/STA)V 80. letih prejšnjega stoletja so se pri nas razvila civilnodružbena gibanja, ki so ustvarila izjemno pomembno ozračje – ozračje človekovih pravic, ozračje zahtev po spremembi na bolje, ozračje evropeizacije, ozračje, ki je omogočilo tudi narodovo enotnost. Na plebiscitu leta 1990 je bila ta enotnost potrjena. Še prej pa je bila ustvarjena z odločnim prodorom demokracije, s prvimi demokratičnimi volitvami, z zmago koalicije Demos na teh volitvah in z vsemi pripravljalnimi dejanji, ki so morala biti opravljena za to, da je bil plebiscit tisto, kar je moral biti – odločilno dejanje mobilizacije volje našega naroda.

Tudi v tistem prvem obdobju ni manjkalo izzivov. Že takrat je bila nastajajoča država soočena s številnimi nasprotovanji in z nasiljem. Poskus odvzema orožja Teritorialni obrambi v maju 1990 in dejanja, ki so sledila, so bila resno opozorilo in prva resna konfrontacija. Tu, v Zasavju, ste lahko ponosni, da je štab Teritorialne obrambe odločno zavrnil oddajo orožja, da se je postavil na stran ljudstva v prvem trenutku in ob prvem izzivu in da je tako ostalo tudi poslej.

Čestitam vsem, ki so sodelovali v tem pogumnem dejanju in ki so na ta način omogočili vzpostavljanje temeljev, na katerih je potem temeljila naša osamosvojitvena in uspešna obrambna vojna. Z ustanovitvijo Manevrske strukture narodne zaščite in z dokončnim preoblikovanjem Teritorialne obrambe v odlično organizirano in odlično vodeno obrambno silo Republike Slovenije smo že v letu 1990 pripravili podlage za to, da je prišlo do tako uspešnega boja takrat, ko so prišli glavni izzivi. Z usposabljanjem v prvi polovici leta 1991 je naša Teritorialna obramba dobila ustrezno strukturo in moč, ki je omogočila uspeh. Vsega tega se spominjamo danes.

Seveda pa je prav te dni v juniju, ko praznujemo 20. obletnico osamosvojitve in ko se spominjamo osamosvojitvene vojne, pred nami še posebno živ spomin na vojno samo in na dejstvo, da smo v Sloveniji takrat imeli može in fante, ki so se znali z orožjem v roki uspešno postaviti po robu veliko večji in veliko močnejši vojaški sili. Imeli pa smo še nekaj. Imeli smo organizirane ljudi, imeli smo organizirano družbo, ki je kot celota stopila v bran domovine.

Tu, na Kumu, se je odigrala ena odločilnih bitk te osamosvojitvene vojne. Ni presenetljivo, da je to bila prav bitka za oddajnik, bitka za medije, bitka za resnico o vojni. Kajti že v prvih dnevih vojne se je pokazalo, da je bila med močnimi orožji, ki jih je slovenski narod takrat imel na voljo, prav informacija. Slovenija je takrat imela odlično organiziran informacijski sistem. Imela je odlično organizirane medije, ki so vsi kot eden, z močnim domoljubnim motivom stopili na stran obrambe domovine, ki so prenesli besedo in sliko, s tiskano besedo in s povedano besedo v vse slovenske domove in resnico o dogajanju v Sloveniji široko v svet.

Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udeležil slovesnosti ob 20. obletnici vojne za Slovenijo 1991 in napada na RTV oddajnik Kum (foto: Tamino Petelinšek/STA)Vse to je bilo izjemno močno orožje v vojni tistega časa. Zato ni presenetljivo, da je že v zgodnjem obdobju te vojne jugoslovanska armada spoznala, da mora, če želi uspeti, nevtralizirati prav to orožje. In prav v tem pogledu je doživela svoj prvi veliki poraz. Doživela ga je na Kumu, doživela ga je na Krvavcu, na Pohorju, Nanosu, Boču in vsepovsod drugod, kjer so bili napadi na naše oddajnike. Ti napadi niso uspeli zadušiti naših medijev in svobodne volje slovenskega naroda.

Ta prva zmaga je bila v veliki meri tudi ena odločilnih zmag osamosvojitvene vojne. Ta prva zmaga je bila široko opažena v svetu. Sam sem imel priložnost nekaj mesecev kasneje slišati in brati izjave občudovanja tega, kako je takrat neznan slovenski narod z učinkovito medijsko vojno zmagal in kako ni bilo nobenega dvoma o tem, da je ta zmaga popolna. Če so že kakšni dvomljivci takrat govorili o tem, da vojaška konfrontacija v Sloveniji ni bila zelo obsežna, so morali hkrati priznati, da je bilo to prav zaradi tega, ker so v tej vojni skladno nastopali vsi slovenski dejavniki, vojaški in nevojaški, in da je med slednjimi imel prav medijski vidik še posebno pomembno mesto.

Zato se mi zdi prav, da bi letos, ob 20. obletnici osamosvojitvene vojne, dokončali postopke, ki bi zagotovili tudi ljudem iz medijev, tudi tistim hrabrim poročevalkam in poročevalcem, ki so šli na vse točke konfrontacije in poročali od povsod, in vsem tistim, ki so zagotavljali tehnično sposobnost tega poročanja in zagotovili njegov uspeh, da bi vsem tem zagotovili možnost, da uživajo čast veterana osamosvojitvene vojne. Upam, da bo ta postopek, ki že poteka, uspešen in da bomo tudi na ta način priznali celovitost našega obrambnega prizadevanja in uspeha v vojni.

Ko to govorim, ko tako močno izpostavljam pomen medijske vojne in naše zmage v njej, upam, da me razumete, da nikakor ne zmanjšujem pomena žrtev tistih, ki so se borili z orožjem v roki. Kajti v vsaki vojni je prav tveganje življenja in to, da se prime orožje v roke, ključnega pomena. Kot smo slišali v pozdravnem nagovoru, je bila tu, v Zasavju, ta volja močna in usposobljenost in pripravljenost sprejeti tveganja izjemna. Zato želim še enkrat poudariti, da je bila naša vojaška zmaga, ki so jo izbojevali fantje in možje Teritorialne obrambe in drugih oboroženih enot, odločilna za to, kar imamo danes, in za to gre vam vsa hvaležnost.

Rad pa bi povedal še nekaj. Danes ne živimo v junaških časih. Danes se junaških časov spominjamo in spominjamo se jih s spoštovanjem. Toda to, da ne živimo v junaških časih, nas ne odvezuje, da bi ukrepali z večjo odločnostjo. V naši 20-letni zgodovini neodvisne, suverene države so se nam nabrale številne pomanjkljivosti. Nabrale so se slabosti, napake, ki jih moramo odpraviti. Potrebujemo odločnost. Ne potrebujemo junaštva, kakršno je potrebno med vojno. Potrebujemo pa veliko odločnost.

Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udeležil slovesnosti ob 20. obletnici vojne za Slovenijo 1991 in napada na RTV oddajnik Kum (foto: Tamino Petelinšek/STA)Potrebujemo odločnost za prelom z našimi napakami in odločnost za preboj. Odločnost za to, da bomo opravili s korupcijo in klientelizmom, da bomo odločno vzpostavili pravosodni sistem, ki bo zagotavljal uspešen pregon vsega kriminala, vključno z gospodarskim kriminalom. Potrebujemo odločnost, da bomo preobrazili, spremenili, izboljšali naše sisteme na področjih socialnega, zdravstvenega varstva in zlasti gospodarstva, tako da bomo lahko šli v nadaljnji razvoj okrepljeni. Vse to bo zahtevalo odločnost in to odločnost potrebujemo danes.

Slovenija se že danes uvršča med najbolj razvite države sveta. Ne pozabimo tega. Vselej smo med 30 najbolj razvitimi državami sveta. Toda vprašajmo se, kje bi radi bili v naslednjih 20 letih. Morebiti med prvimi petnajstimi ali prvimi desetimi? Morebiti. Toda, če hočemo napredovati še naprej, če hočemo od tu, kjer smo, priti na točko, do katere bi želeli priti, potem moramo danes izkazati odločnost, danes moramo storiti potreben prelom in potreben preboj in danes moramo poskrbeti za odločitve, ki bodo mladi generaciji omogočile, da se bo razvila do najvišjih stopenj svojih zmožnosti.

To so naše naloge danes. Povedane na splošno se slišijo usodne. In na nek način so usodne, kajti gre za to, da naš narod, naše prebivalstvo, našo državo razvijemo do tistih meja, ki jih zasluži in ki jih je sposobna. In zato, da bi se resnično usposobili za tak napredek in tak preboj, se bomo vselej spominjali tiste odločnosti in tiste sposobnosti, ki smo jo imeli med osamosvojitveno vojno.

Zato mi dovolite, da končam ta svoj današnji nagovor z izrazi hvaležnosti, z izrazi spoštovanja in zlasti z izrazi priznanja, ki nas bo navdihovalo še naprej. Smo tu, smo na svoji zemlji, smo odločni, smo sposobni in bomo napredovali. Hvala lepa in veliko uspeha še naprej.
© 2008 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani  načrt strani