Predsednik nagovoril slovenske in hrvaške gospodarstvenike

Ljubljana, 25.3.2009  |  govor

Nagovor predsednika republike dr. Danila Türka na srečanju slovenskih in hrvaških gospodarstvenikov
Ljubljana, 25. marec 2009


Spoštovani gospod predsednik Društva slovensko hrvaškega prijateljstva,
spoštovani gospod župan, veleposlaniki, ekscelence,
spoštovani gospod Boljkovac,
dragi prijateljice in prijatelji,

v veliko veselje mi je, da lahko danes pozdravim to srečanje in druženje prijateljev s slovenske in hrvaške strani. V spominu imam svojo prvo izkušnjo te vrste, ko sem lani, kakšen mesec dni po prevzemu funkcije predsednika republike dobil vabilo in se udeležil prvega srečanja te vrste v Črnomlju. To srečanje mi je do danes ostalo v zelo prijetnem spominu. Zelo rad bi se udeleževal vseh tovrstnih srečanj, ki jih pripravljate, bodisi v Sloveniji ali na Hrvaškem. To je moje drugo srečanje z vami tu, v Sloveniji, in zelo si želim, da bi kakšnega od prihodnjih srečanj na Hrvaškem doživel v enaki atmosferi, atmosferi prijateljstva, dobre volje in dobrih rezultatov.

Danes boste razpravljali o vaših oblikah sodelovanja, o uspehih, ki jih imate, o izzivih, ki vas čakajo, in o splošnem stanju odnosov med Slovenijo in Hrvaško ter pričakovanjih, ki na tem področju obstajajo. Najprej moramo upoštevati, da so odnosi med Slovenijo in Hrvaško zelo razviti in da imajo zelo bogato ekonomsko vsebino. Nikoli ne smemo pozabiti, da je skupni obseg blagovne menjave med državama dosegel dve in pol milijardi evrov in da raste že osem let. To je izjemno lep gospodarski dosežek in izjemno dober dokaz o medsebojni privrženosti dveh gospodarstev. Za dve gospodarstvi take velikosti, kot sta slovensko in hrvaško, je ta obseg blagovne menjave prav gotovo impresiven.

Enako dobre rezultate in enako dobre trende imamo na področju turizma. Slovenski turisti na Hrvaškem so tretji po svoji številčnosti med tujimi obiskovalci Hrvaške. Po številu nočitev pa so na drugem mestu. Prav tako je s hrvaškimi turisti na Slovenskem - so četrti po svojem številu v Sloveniji in peti po številu nočitev. Na obeh smereh smo torej zelo visoko in zelo zadovoljni smo, ko v sedanji zimski sezoni lahko opazimo, kako se ta turistični pretok razvija lepo in nemoteno, z velikim pričakovanjem rasti. Upam, da bo tudi v poletni sezoni enako, da bomo tudi v poletni sezoni beležili dober obisk slovenskih turistov na Hrvaškem in da bo to prispevalo k razvoju prijateljstva, k razvoju dobrih odnosov med dvema narodoma.

Te človeške kontakte in človeške vezi še posebej omenjam, kajti ni prav, da bi se gospodarstvo razumelo v čisto tehničnem smislu, kot stvar blagovne menjave ali stvar investicij, kjer ravno tako beležimo lepe rezultate. Slovenija je na četrtem mestu med tujimi investitorji na Hrvaškem. Prav gotovo so možnosti na vseh teh področjih še velike. Ravno tako pomembno pa je, da razumemo kako veliko prispevajo gospodarski odnosi k obči kulturi sodelovanja, k občemu medsebojnemu zaupanju in k temu, da je naša skupna usoda boljša.

Tega se moramo seveda posebej zavedati dandanes, v času velike ekonomske in finančne krize, ki je zajela cel svet. Danes bolj kot kdajkoli potrebujemo drug drugega. Danes se moramo bolj kot kadarkoli drug z drugim posvetovati. Danes se moramo posvetovati o načinih ravnanja v kriznih razmerah. Naj omenim samo eno pomembno dimenzijo. Danes nobeni državi na svetu ne ustreza zapiranje vase, ne ustreza nobena oblika protekcionizma. Hkrati se je protekcionističnim pritiskom težko ubraniti. V Sloveniji imamo tudi izkušnje iz okvira Evropske unije, kjer države tehtajo ukrepe, ki pomenijo zaščito in krepitev nacionalnih gospodarstev, z ukrepi, ki pomenijo krepitev in zaščito skupnega trga in skupnega gospodarstva Evropske unije kot celote. Vse to velja za vse države. Vse to velja za cel svet. In danes je potrebno veliko dogovarjanja, s katerim bomo dosegli to, da se protekcionistične tendence in tendence zapiranja vase na noben način ne uveljavijo. Bodočnost nas vseh, bodočnost sveta, bodočnost naših ekonomij je v povezovanju. In pomemben del tega povezovanja ste vi.

Pomemben del tega povezovanja pa je tudi politika. Nikakor ne želim, da bi se ta moj današnji govor razumel kot poskus preusmerjanja pozornosti ali poskus izogibanja nekaterim bolj zapletenim in razvnetim temam v dvostranskih odnosih med Slovenijo in Hrvaško. Tu bi rad posebej poudaril - Slovenija si želi, da bi Hrvaška postala članica Evropske unije. To je naš močan in realen interes. To je interes našega gospodarstva, naše politike, to je interes naših ljudi. Mi smo pripravljeni pomagati pri tem in smo v preteklosti tudi pomagali. Ta interes je treba razumeti tudi v širšem kontekstu. Slovenija si želi, da bi vse države, ki pripadajo regiji Jugovzhodne Evrope, postale članice Evropske unije. JV Evropa ne sme postati črna luknja v evropskem zemljevidu. JV Evropa kot celota, vse države, poleg Hrvaške tudi Srbija, Črna gora, Makedonija, Bosna in Hercegovina ter Kosovo, vse te države zaslužijo jasno evropsko perspektivo, postopno približevanje in naposled članstvo v Evropski uniji. To je naša strateška vizija in strateški interes. In v tem okviru ima Hrvaška še prav posebno mesto.

Mogoče me boste vprašali, zakaj poudarjam ta strateški interes tako podrobno na sestanku, ki je prvenstveno sestanek med gospodarstveniki. Poudarjam ga zato, ker se včasih v vročici dnevnopolitičnih izjav in medijskega pretiravanja to temeljno sporočilo nekoliko zamegli. Izgubiti pa se ne more. Je preveč močno, je preveč temeljno, da bi se lahko kakorkoli ogrozilo. Včasih pa se v vročici dnevne politike in medijskega pretiravanja njegova jasnost nekoliko zmanjša. Zato je prav, da to jasnost prinesemo v ospredje našega razmišljanja in da strateški interes razumemo kot nekaj temeljnega v odnosih med Slovenijo in Hrvaško ter v odnosih med Slovenijo in vsemi drugimi državami JV Evrope.

Seveda pri tem nikakor ne moremo mimo težav, ki jih imamo v naših odnosih. Konec lanskega leta smo bili neprijetno presenečeni spričo dokumentov in zemljevidov, ki so bili uvrščeni v dokumentaciji za pristop Republike Hrvaške k Evropski uniji in ki so prejudicirali potek državne meje. To je povzročilo določen zaplet in ta zaplet je bil diplomatsko rešljiv. Na žalost se možnosti diplomatske rešitve v lanskem letu niso izkoristile in iz tega je nastal zastoj, ki nas bremeni še danes. Vendar je pozitivno, da je v tem času zastoja prišlo do zanimive in obetavne nove ponudbe - ponudbe Evropske komisije, ki je z idejo mediacije odprla možnost, da se najdejo končne rešitve v odnosih med Slovenijo in Hrvaško kar zadeva potek državne meje, na kopnem in na morju.

To je pomembna priložnost in to priložnost je treba izkoristiti. Slovenija je od samega začetka podpirala, še podpira in bo tudi vnaprej podpirala predlog Evropske komisije. Razočarani smo, ker smo dobili občutek, da je na hrvaški strani prišlo do pomislekov in do predlogov, ki v bistvu otežujejo, če že ne onemogočajo, uresničitev te ideje. Upamo, da bo ta ideja, ideja, ki jo je dala Evropska komisija in ki temelji na mediaciji, na posredovanju kot tehniki reševanja sporov, vendarle uspešna. To je stanje danes. Danes se bosta v Bruslju sestala oba zunanja ministra, Slovenije in Hrvaške, in upam, da bosta napravila napredek v teh odnosih in v reševanju problema.

Seveda pa moramo problem videti v njegovi celovitosti in moramo razumeti, da je ta problem takšen, da zahteva nekatere kreativne rešitve. Zahteva določeno mero ustvarjalnosti. Če govorimo o meji na morju, ne moremo mimo legitimnega in naravnega interesa Slovenije, da ima neposreden stik z odprtim mojem. Ravno tako ne moremo mimo legitimnega in popolnoma razumljivega interesa Hrvaške, da ima neposredni teritorialni stik z italijanskim teritorialnim morjem. To sta dva interesa, ki ju je mogoče uskladiti in kjer je mogoče najti ustvarjalne rešitve, ki bosta zadovoljili obe državi. Obe državi bosta na ta način lahko dobitnici oziroma zmagovalki. In vredno je, da se za tako rešitev potrudimo. V trudu za to rešitev nam seveda ne sme zmanjkati politične volje. Vedeti moramo, da spor o katerem govorimo, ni tehnično nerešljiv. To ni tehnično posebno kompliciran spor. Je pa spor, ki zahteva ustrezno raven politične volje in ki zahteva za to, da bi se uspešno rešil, ustrezno raven politične atmosfere.

Na žalost slednjega nimamo dovolj. Na žalost imamo v zadnjem času precej retorike na Hrvaškem, ki nas oddaljuje od oblikovanja potrebne politične volje, ki bi omogočila ustvarjalno in tudi hitro rešitev tega spora. Ni dobro, če se v javnosti pojavljajo pretiravanja, ni dobro, če se v javnosti, kot smo zadnje dni slišali, pojavljajo take absurdne trditve, kot so primerjave z Münchnom leta 1938. Rad bi tudi današnjo priložnost izkoristil za poziv, da se odrečemo takim pretiravanjem, da izključimo iz našega javnega dialoga zlasti take absurdne trditve, pa tudi druga pretiravanja in druge trditve, ki ne koristijo in ne pomagajo k oblikovanju potrebne volje za rešitev spora. Takega dela, dela, ki bo pomagalo, da se uspešno izogibamo nepotrebnemu in neprimernemu žargonu, nikoli ni preveč. In rad bi, da se razumemo, da je tudi današnje srečanje Društva slovensko hrvaškega prijateljstva dobra priložnost, da razmislimo o vsem tem in da razmislimo tudi o našem prispevku pri tem.

Tisti, ki spremljate moje javne nastope, ste lahko opazili, da veliko poudarjam načelo medsebojnega spoštovanja in načelo vzajemnih interesov. Vam ni treba razlagati o pomenu načela vzajemnih interesov, kajti vsa uspešna gospodarstva temeljijo prav na tem načelu vzajemnosti. Samo vzajemni interesi nam bodo pomagali razvijati naše najboljše potenciale za naprej. Medsebojno spoštovanje med državami pa je ravno tako izjemno pomembno temeljno načelo. Včasih se ga ne razume dobro, včasih se govori o tem, da je to vprašanje nekakšnega bontona, nekakšnega skorajda luksuznega dodatka k dvostranskim odnosom. Ni tako. Načelo medsebojnega spoštovanja je bistveni pogoj za uspešnost reševanja vseh medsebojnih problemov in za uspešen napredek in razvoj medsebojnega sodelovanja. Medsebojno spoštovanje moramo imeti, moramo ga razvijati, moramo ga vzpostavljati in moramo skrbeti zanj z javno besedo.

Zato bi rad ob zaključku tega svojega pozdrava končal z optimistično noto. Rekel bi, da v naši javnosti, v našem gospodarskem svetu, v gospodarskih krogih na obeh straneh meje, obstaja ogromna dobra volja, obstaja ogromna pozitivna energija. Izkoristimo jo za prave cilje. Izkoristimo jo za to, da bomo utrdili tisto medsebojno spoštovanje, ki je tako nujno potrebno za naš nadaljnji skupni napredek. Prepričan sem, da imamo to energijo. Gre za to, da jo mobiliziramo pravočasno. Ni pretiravanje, če se reče, da je naš spor glede meje rešljiv v nekaj mesecih. Če se najdejo pravi instrumenti, če se najdejo instrumenti, ki so sposobni zagotavljati ustvarjalnost in dobre, praktične rešitve na podlagi dobre in poštene politične volje, potem lahko napredujemo.

To je moje današnje sporočilo vam. Še enkrat bi se vam rad zahvalil za udeležbo na tem srečanju. Zaželel bi vam rad veliko uspeha pri vašem delu, v vaši izmenjavi mnenj in želel bi veliko uspeha Društvu slovensko hrvaškega prijateljstva, ki opravlja izredno pomembno misijo in katere del bi rad bil tudi sam. Zato vam že danes zagotavljam, da bom na prihodnje srečanje, ki ga boste pripravili, prišel, bodisi v Sloveniji ali na Hrvaškem, bodisi poleti ali pozimi. Kadarkoli bo možno in kadarkoli bom lahko kaj prispeval.

Hvala lepa.