archived page

Predsednik na Jesenskem srečanju Združenja Manager 2010

Portorož, 30.9.2010  |  govor


Govor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na Jesenskem srečanju Združenja Manager 2010
Portorož, 30. september 2010


Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udeležil Jesenskega srečanja Združenja Manager 2010 (foto: Tamino Petelinšek/STA)Spoštovani člani Združenja Manager,
Spoštovani gostje,
Gospe in gospodje,

V veliko čast si štejem, da ste me ponovno povabili, da vam spregovorim ob vašem jesenskem srečanju.

Kot veste, sem v svojih nastopih vselej podarjal pomen menedžmenta in menedžerjev, kakor tudi temeljno resnico, da brez dobrih in uspešnih menedžerjev ne bo resničnega izhoda iz sedanje gospodarske krize. Lani sem na podobnem srečanju vašega združenja še posebej opozoril na tiste etične prvine, ki nujno sodijo v okvir dobrega menedžmenta: sestavljanje in vodenje dobrih vodstvenih ekip, skrb za delavce, pošteno nagrajevanje za pošteno delo in skrb za soupravljanje kot del menedžmenta. Vse to je v kriznih in živčnih časih, kakršni so sedanji, še posebno pomembno. Vsi ti pozivi so še naprej aktualni.

Ponoviti želim tudi moj lanski poziv k premagovanju lastniške neodgovornosti, zapostavljanja legitimnih pravic delavcev in drugih slabih praks, ki so se pokazale v času krize. Zdi se mi prav, da se Združenje Manager kar je mogoče pogosto javno oglasi s svojo kritično besedo proti takšnim praksam in konkretnim ljudem, ki so zanje odgovorni. Morebiti bi bilo prav, da kakšnemu nekdanjemu nagrajencu, za katerega se je izkazalo, da je nezaslišano zadolžil prevzeto podjetje, Združenje Manager podeljeno nagrado preprosto odvzame ali prekliče. Ne gre za moraliziranje, ampak za utrjevanje spoznanja o nujnih razumskih in etičnih prvinah dobrega menedžmenta. Tega nujno potrebujemo za uspešen izhod iz krize, za izboljšanje korporativnega upravljanja in za krepitev gospodarskega razvoja.

V kriznih časih se moramo spomniti tudi številnih opozoril, ki smo jih slišali v preteklih letih, tudi s strani OECD, da je šibka točka našega gospodarstva prav korporativno upravljanje. Kriza je čas, ko je še posebno občutljivo vprašanje, ali se spoštujejo pravila in etične zapovedi dobrega korporativnega upravljanja. To je čas za največjo odgovornost v delovanju uprav in nadzornih svetov, vsakogar v okviru njegovih zakonskih obveznosti, čas, ko je treba zbrati vse sile za zaščito vrednosti premoženja in za zavarovanje vseh gospodarskih sistemov, ki imajo možnosti za prilagoditev težjim razmeram in za uspešno poslovanje.

Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udeležil Jesenskega srečanja Združenja Manager 2010 (foto: Tamino Petelinšek/STA)Pravimo, da je kriza tudi priložnost. To drži, vendar je - kot vsaka druga priložnost - tudi ta priložnost samo za tiste, ki znajo in zmorejo, ki imajo vizijo in ki si upajo tvegati. Kriza je izziv za vse elite, predvsem za gospodarsko elito, ki jo predstavljate vi.

Tu, na današnji prireditvi ni prostora za jadikovanje zaradi počasnega oživljanja gospodarske rasti ali prešibkega ali prepoznega ukrepanja državnih organov. Veliko razlogov pa je za razmislek o pomenu dobrega menedžmenta v današnjih razmerah, o vrednotah, ki morajo biti danes trdnejše kot kdajkoli poprej, in o tistih prioritetnih nalogah, ki jih je treba predstaviti vladi in državi, da bi vsi skupaj lahko resnično napredovali.

Pred tedni sem se o pripravah na nocojšnji nastop pogovarjal z enim vodilnih slovenskih menedžerjev. Impresionirala me je jasnost in čvrsta struktura treh temeljnih spoznanj, ki mi jih je predstavil.

Najprej, proizvode in storitve je treba znati prodajati. Podobno kot je nogometna igra odvisna od sposobnosti dati gol, mora biti dober menedžer sposoben osvojiti tržišče in dobro prodati svoj proizvod. Redkokdaj sem slišal tako učinkovito metaforo za pomen trženja. Zdi se mi, da smo v Sloveniji v tem pogledu še vedno veliko premalo aktivni, premalo nagnjeni k zabijanju golov. Ko potujem z gospodarskimi delegacijami, večkrat opažam, da preveč sramežljivo predstavljamo naše proizvode in storitve in da premalo jasno artikuliramo svoje tržne cilje. Preveč je tudi razdrobljenosti, ki nas ovira pri nastopanju na novih trgih. Bolje moramo povezati naše gospodarske zmogljivosti, da bomo lahko na tujih trgih nastopali z bolj celovito ponudbo. Postati moramo tržno agresivnejši, ker je to nujnost našega časa. Iskati moramo nove trge in zaupati v našo sposobnost, da jih najdemo in se na njih uveljavimo. Poleg evropskih in balkanskih bi morali storiti več na trgih Bližnjega vzhoda, večja podjetja pa, gotovo, še v drugih delih sveta. Hvala vsem, ki ime in znanje Slovenije nosite po svetu. Toda vprašajmo se, zakaj tega ne bi bilo še več. Kot predsednik republike bom še naprej energično odpiral vrata za vaše tržne nastope.

Nadalje, vlaganje v razvoj in oblikovanje lastnih projektov, ki zagotavljajo rast. V sedanjem slovenskem gospodarstvu imamo inovativnost, vendar je naš razvoj vse prepogosto posvečen detajlom, medtem ko glavne funkcije proizvodov določajo tuji naročniki. Je mogoče tu kaj spremeniti? Povečati delež našega lastnega razvoja in celovite ponudbe? Včasih se zdi, da je v naših podjetjih dovolj razumevanja o tem, kaj bi se dobro prodajalo, hkrati pa premalo razvojne podpore. Bi bilo mogoče bolje izkoristi in razviti raziskovalne potenciale naših univerz in inštitutov? Letos me je presenetil podatek Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, ki je v tem kriznem letu povečala prihodke iz raziskovalnega dela za 25 odstotkov. Zanimivo je, da je večina tega povečanja nastala iz evropskih projektov. Znanje torej imamo. Vem, da to mnogi med vami ne samo veste, ampak tudi uporabljate. Toda potrebujemo več. In kar velja za strojništvo in industrijo, v bistvu velja tudi za druga tehnološka področja, zlasti za medicino, pa tudi za storitve. O bančništvu, zavarovalništvu in turizmu, zlasti zdraviliškem turizmu, moramo razmišljati s stališča porabnika in njegovih potreb in zlasti s stališča kvalitete in tehnoloških inovacij, ki postajajo nujnost. Ne dovolimo, da nas pri tem prehitijo države srednje in vzhodne Evrope, ki so bile še pred dvajsetimi leti daleč za nami. Tudi o kmetijstvu moramo razmišljati razvojno in tehnološko. Uporaba termalnih vodnih virov za proizvodnjo vrtnin, na primer, nam je na dosegu roke. Izkoristimo jo in razvijmo boljšo samopreskrbljenost s prehrano, preden nas bo v to prisilila naslednja mednarodna prehranska kriza.

In naposled, država in njene pomanjkljivosti ne smejo služiti kot izgovor za pomanjkanje napredka, ampak kot naslov za skrbno izbrane in legitimne zahteve gospodarstva. Videti je, kot da imamo v Sloveniji nekakšen "pakt vzajemnega jadikovanja": država jadikuje zaradi šibkega in prezadolženega gospodarstva, menedžerji pa zaradi premalo energične in počasne državne gospodarske politike. Paradoks je v tem, da imajo v določeni meri oboji celo prav. Vendar pa morajo eni in drugi spoznati, da so ta jadikovanja zgolj spirala, ki vodi navzdol. Kazanje s prstom na drugega kaže na pomanjkljivo samorefleksijo in beg pred odgovornostjo. Pogovor je treba spremeniti. Gospodarstvo naj svoje prioritete oblikuje z veliko jasnostjo - in naj tako izbranih prioritet ne bo preveč. Država naj zahteve gospodarstva vzame zares in poskrbi za odgovore v času, ki omogoča rešitve.

Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udeležil Jesenskega srečanja Združenja Manager 2010 (foto: Tamino Petelinšek/STA)Morebiti me boste vprašali, katere tri prioritete bi sam predlagal za pogovor med menedžerji in državo. Četudi vem, da bi bilo edino prav odgovoriti, da je to stvar menedžerjev samih, si bom vendarle dovolil ponuditi konture odgovora na to neizgovorjeno vprašanje. Prvič, verjamem, da je treba vprašanje davčnega sistema obravnavati kontinuirano in sistem prilagajati, da bi dosegli dober ekonomski učinek. Drugič, predlagam resen pogovor o določanju kriterijev in pravil državne sheme financiranja investicij v razvojne projekte. Dobro bi bilo, če bi iz teh predlogov nastala jasnejša predstava o naših nacionalnih prioritetah, ki bi jim namenili večino, denimo 60 odstotkov finančnih sredstev. In naposled, tretjič, zavzel bi se za oblikovanje takih pravil pokojninske reforme, ki bodo omogočala starejšim, da delajo dlje, mlajšim iskalcem dela, da do zaposlitve pridejo prej. Seveda bi to zahtevalo resno razpravo o prestrukturiranjih - na ravni podjetij in v pravnem sistemu nacionalne ekonomije kot celote. Za čas po krizi in za našo prihodnost pa je ravno to vprašanje najpomembnejše.

Spoštovane menedžerke in menedžerji,

Kot vidite sem izbral tri predloge, ki so izrazito namenjeni razpravi. Bilo bi neprimerno, če bi poskušal ponujati izdelane recepte. Teh ni in do njih lahko pridemo samo z dialogom. Kot veste, se zavzemam za dialog o vseh pomembnih družbenih vprašanjih. Strateško gledano ta čas ni pomembnejših družbenih vprašanj, kot so tista, s katerimi se srečujete menedžerji. Ste pomemben del elite, od katere se danes veliko pričakuje, hkrati pa se jo neprizanesljivo kritizira, pogosto tudi neutemeljeno. Naj vam kritike, zlasti tiste neutemeljene, ne vzamejo volje. Naj bodo v ospredju vaša pričakovanja in vaša sposobnost odgovoriti na vse kritike z vizijo, ki bo naši družbi zagotovila blaginjo in dobro prihodnost. Bodite prepričani, da je podpora v javnosti še naprej visoka in močna.

Hvala lepa.
© 2008 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani  načrt strani