Slavnostni govor predsednika republike na 18. srečanju državnikov pri Najevski lipi
Črna na Koroškem, 12.7.2008 | govor
Predsednik republike dr. Danilo Türk se je danes udeležil 18. srečanja državnikov pri Najevski lipi, kjer je v slavnostnem govoru opozoril na pomen pravne države za naš razvoj v prihodnje:
Slavnostni govor predsednika republike dr. Danila Türka na 18. srečanju državnikov pri Najevski lipi
Črna na Koroškem, 12. julij 2008
Velja govorjena beseda!
Spoštovani gospod župan,
spoštovani gostje,
dragi prijatelji,
drage Korošice, dragi Korošci,
Spet smo tu, pod to simbolično Najevsko lipo. Prišli smo iz raznih krajev Slovenije. Prišli smo v duhu sporazumevanja, v duhu dialoga in v želji, da se poklonimo temu simbolu naše samobitnosti, ki na tako prepričljiv in tako imeniten način kaže, kako globoke so naše korenine, kako dolgo smo že tu in na ta način tudi, kako dolga in kako lepa prihodnost je pred nami.
Ta lipa simbolizira okoliščine, da smo Slovenci v teh krajih že dolgo in da so naše korenine tu čvrste. Segajo v obdobje pred krščanstvom, utrjene so v dolgem obdobju naše krščanske zgodovine in preživele so raznovrstne preizkušnje. Nekatere od teh preizkušenj so bile prav nedavno. V teh krajih so potekali nekateri najodločilnejši boji za osamosvojitev Slovenije pred sedemnajstimi leti. V teh bojih smo bili zmagoviti. V teh bojih se je izkazalo, da se slovenski človek bori častno, bori se v okviru prava in da se zna boriti zmagovito.
Našo neodvisnost smo si morali izboriti. Izbojevali smo jo na bojnem polju in za diplomatsko pogajalsko mizo. Pri tem smo bili uspešni in ker smo bili uspešni, je bil naš nadaljnji razvoj hiter in veliko manj boleč, kot bi bilo to sicer. V letih, ko sem delal kot slovenski veleposlanik pri Združenih narodih, sem se pogosto spraševal, kako bi nam bilo, če ne bi takrat naši fantje in možje, ki so se bojevali na Holmcu in drugih krajih, tako uspešno opravili svojega velikega dela za naš narod. Jasno je bilo, da bi nam bilo veliko težje. Vendar so bile odločnost, trdoživost, čvrstina, vse tiste lastnosti, ki jih simbolizira tudi Najevska lipa, v polni meri med našimi ljudmi in to je pomagalo, da smo bili zmagoviti v boju in uspešni v vsem kasnejšem razvoju.
Danes se zbiramo v kraju, ki je tudi kraj Prežihovega Voranca, pisatelja ki nam je veliko povedal o pomenu trdoživosti, o pomenu samobitnosti in o drugih vrednotah, ki jih moramo imeti ves čas v mislih. In imamo jih. V mislih pa imamo še eno vrednoto, ki jo izraža ta lipa, in to je v teh dneh morebiti najpomembnejša vrednota med vsemi – vrednota dialoga, vrednota naše sposobnosti, da sedemo za mizo, da se pogovorimo o vseh vprašanjih, da se pogovarjamo sproščeno, odkrito, brez zlih namenov in z najboljšimi željami, da bi dosegli skupne rešitve za naš bodoči razvoj. To vrednoto sporazumevanja, to vrednoto dialoga, to vrednoto naše solidarnosti moramo razvijati nenehno.
Solidarnost se razvija na različnih ravneh in na različne načine. Nedavno smo imeli priložnost spoznati, kako deluje slovenska solidarnost ob nesreči, ki nas je prizadela na Savi pred nekaj več kot tednom dni. Takrat se je zbralo veliko prostovoljcev in v reševalni akciji, ki je sledila, je sodelovalo 1.166 ljudi, ki so delali noč in dan, nesebično, brez pričakovane nagrade in v duhu solidarnosti. To je tista solidarnost, ki jo imamo in ki nam daje zagotovilo, da bomo tudi v bodoče uspešno premagali vse izzive, ki stojijo na poti našemu razvoju.
Seveda bomo morali pri tem trdo delati. V teh krajih veste, kaj je to trdo delo. Slovenci vemo, kaj je trdo delo in radi se pohvalimo s tem, da znamo delati. Vendar živimo v časih, ko moramo poleg tega znati tudi dobro misliti. In misliti moramo znati v duhu solidarnosti, v duhu medsebojnega razumevanja, brez zlih namenov in za skupno dobro. Temu prizadevanju morajo biti posvečene naše energije danes in v prihodnje. Tudi v volilnem času. Tudi v času, ko se zaostrijo polemike, ko se poveča konkurenčnost, ko se primerjajo kvalitete političnih idej in političnih programov, ne sme zmanjkati občutka za solidarnost in za skupno dobro. To je tisto, kar nas pelje naprej in kar nas bo peljalo naprej tudi v prihodnje.
Pri tem moramo seveda misliti na vse ljudi na Slovenskem. Vedeti moramo, da bo naš razvoj dober samo takrat, ko bodo njegove koristi uživali vsi ljudje. Blagodati razvoja pripadajo vsem. Nedopustno protipravno bogatenje, nedopustno protipravno jemanje premoženjskih koristi ni skladno z razvojem in proti temu se je treba boriti. Proti temu se je treba boriti v skladu s pravom, v okviru pravil, ki jih imamo, in z institucijami, ki jih imamo.
Prav zato je med instrumenti, ki jih uporabljamo in ki jih bomo čedalje bolj potrebovali pri našem razvoju v prihodnje, eden najpomembnejših instrument pravne države. Naš prihodnji razvoj ne bo temeljil na količinah. To ni več razvoj industrijske družbe, ki meri svoje dosežke v tonah in metrih. To bo razvoj, ki se bo meril s kakovostjo naše kulture, s kakovostjo našega bivanja, z našo sposobnostjo, da si naredimo življenje lepše, bolj kultivirano, boljše.
Prav zato bomo potrebovali take instrumente, kot je pravna država. In prav zato moramo danes na vsakem koraku nenehno skrbeti, da ne pride do pojavov, ki bi kakorkoli omajali zaupanje v pravno državo, ki bi kakorkoli jemali avtoriteto ustanovam pravne države, ki bi kakorkoli jemali upanje, da bo pravna država čedalje močnejša, čedalje uspešnejša in čedalje bolj zagotavljala naš razvoj.
Če je zato potrebno, da ministri in drugi politiki od časa do časa ne zamudijo priložnosti molčati, bo to dobro. Če je zato potrebno, da storimo kaj več za potrebne reforme, razmišljajmo o njih, pripravljajmo jih. In ko bomo vedeli, da so naše misli dozorele in ko bomo vedeli, da dobro vemo, kakšne reforme potrebujemo, pojdimo v te reforme, spremenimo tudi naš sistem, če je to potrebno. Toda preden bomo prišli do te točke, si vzemimo čas za premislek, bodimo temeljiti, bodimo samokritični. Ogibajmo se populizma, ogibajmo se vseh tistih medijskih nastopov, ki nam otežujejo resno razmišljanje o naši prihodnosti, in storimo vse za to, da bomo naša razmišljanja razvijali dovolj kakovostno, tako kot to naš razvoj v prihodnje zahteva.
To so tiste zahteve, ki jih danes bolj ali manj vsi čutimo. To so tiste zahteve, za katere upamo, da bodo predvolilni časi prispevali k njihovemu oblikovanju. Upajmo tudi, da bomo v kratkem lahko skupaj razvili predstavo o tem, kakšen naj bo bodoči razvoj Slovenije, in da bomo skupaj storili vse, kar je potrebno, za izboljšanje našega položaja, vključno z reformami, ki jih tako močno potrebujemo.
Ko razmišljamo o vsem tem in ko se zavedamo, da je prav kakovost tisto, kar najbolj potrebujemo, nas mora pri tem bodriti samozavest. Imamo dovolj duhovnih, intelektualnih in drugih zmožnosti, da tak razvoj zagotovimo sebi in našim zanamcem. Vse te kvalitete imamo. Gre samo za to, da se zavedamo naše sposobnosti, da se zavedamo tega, da smo v naši zgodovini dosegli veliko, da je naša samozavest tu in nam bo pomagala pri iskanju odgovorov, ki jih potrebujemo, in ki jih zahteva današnji čas.
Naše današnje druženje naj bo zato posvečeno prav tej naši skupni samozavesti in zavesti o tem, da je skupno razmišljanje, skupna pamet, ki nam zagotavlja dobre rešitve za naše skupno dobro in za naš razvoj, tu z nami. Ta samozavest je izražena v tej lipi, pred katero stojimo. Ta samozavest je izražena v nas, ki smo se tukaj zbrali. Ta samozavest je izražena v tisočih in tisočih ljudi povsod po Slovenskem. In ta samozavest nam zagotavlja, da bomo tudi v prihodnje uspešni.
Vsem, ki ste prišli, želim še naprej prijeten dan, prijetno druženje, veliko lepih misli in jutri veliko lepih spominov na današnji dan. Hvala lepa.