archived page

Predsednik republike ob 20. obletnici slovenske carine

Brdo pri Kranju, 7.10.2011  |  sporočilo za javnost, govor


Predsednik republike dr. Danilo Türk je z Zlatim redom za zasluge odlikoval Carinsko upravo Republike Slovenije (foto: Daniel Novakovič/STA)Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udeležil slovesnosti ob 20. obletnici slovenske carine.

Predsednik republike je v slavnostnem govoru spregovoril o zgodovini slovenske carine ter posebej izpostavil pogumna in pomembna dejanja slovenskih carinikov v času slovenskega osamosvajanja.

Ob tej priložnosti je predsednik z Zlatim redom za zasluge odlikoval Carinsko upravo Republike Slovenije za izjemen prispevek k vzpostavitvi sodobne carinske službe od osamosvojitve Republike Slovenije do današnjih dni.


Slavnostni govor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na slovesnosti ob 20. obletnici slovenske carine
Brdo pri Kranju, 7. oktober 2011


Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udeležil slovesnosti ob 20. obletnici slovenske carine (foto: Daniel Novakovič/STA)Spoštovani,

današnja slovesnost je za vas, zaposlene v slovenski carinski službi in tudi za celotno Slovenijo, za slovensko državo, priložnost, da izpostavimo pomemben prispevek vaše službe k slovenski osamosvojitvi in slovenski državnosti.

Zato mi dovolite, da vam ob 20-letnici slovenske carinske službe iskreno čestitam in se zahvalim vsem za takrat, v tistem zahtevnem in pomembnem obdobju, storjena pogumna in pomembna dejanja.

Danes je priložnost, da se spomnimo prehojene poti v minulih dvajsetih letih. Priložnost je tudi zato, da se razblini občutek, da je bila slovenska carinska služba in z njo vsi, ki ste v njej zaposleni, na kakršenkoli način pozabljena, mogoče neustrezno obravnavana in potisnjena v ozadje. Letos, ko naša domovina slavi dvajseti rojstni dan, je potrebno jasno povedati: vloga uslužbencev carine na slovenskem ozemlju je bila v času slovenskega osamosvajanja velika in nesporna in je bila del celovitega procesa. Prav je, da se danes nekoliko bolj natančno seznanimo z njo.

V tem procesu so se zvrstili številni pomembni dogodki, ki so bili povezani v pomembno celoto. Zato resnica in spoštljiv odnos do vseh tistih, ki so v teh dejanjih sodelovali in skupaj ustvarjali slovensko državo, zahtevata, da razumemo prav to celoto, da je ne razgrajujemo in ne delimo na umetno ustvarjene dele in da ne prepoveličujemo posameznih prispevkov. Spoštovati moramo pomen celote, prispevkov vseh in vseh procesov, ki so naposled vsi skupaj omogočili uspešno osamosvojitev. In tudi slovenska carina je bila del te celote!

Pot ustanovitve samostojne slovenske carinske službe se je namreč začela že decembra leta 1990. Pred volitvami leta 1990 so se kot možne rešitve za obstoj gospodarsko oslabljene in politično razdrobljene Jugoslavije začele ponujati različne rešitve, naj omenim samo asimetrično federacijo in konfederacijo. Za tovrstne predloge med tedanjimi republikami ni bilo soglasja in vse bolj je postajalo jasno, da Jugoslavije, takšne, kakršna je bila, in takšne, kakršno je predlagala in zagovarjala velikosrbska politika, ne bo mogoče sprejeti. V Sloveniji je po prvih demokratičnih in večstrankarskih volitvah, ki so bile rezultat slovenske pomladi v osemdesetih letih, zmagala koalicija DEMOS. Izvoljeni so bili tudi predsednik in člani Predsedstva Republike Slovenije.

Povolilno obdobje je bilo zaradi razmer, tako gospodarskih kot družbenih, težko in zahtevno. Posebej so bile težke razmere v slovenskem gospodarstvu , ki so ga dušili zvezni ukrepi. To je bilo na nek način izpodkopavanje ekonomskih temeljev našega obstanka. Sprejeta je bila zgodovinska odločitev o plebiscitu, na katerem se je velika večina državljank in državljanov odločila za samostojno Slovenijo. Rezultat plebiscita, ki je bil izraz volje ljudi, je vse takratne slovenske državne organe zavezal k uresničevanju te odločitve.

Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udeležil slovesnosti ob 20. obletnici slovenske carine (foto: Daniel Novakovič/STA)Takrat, decembra 1990, so se začele aktivnosti tudi v carinski službi, ki pa je bila za razliko od ostalih državnih organov, še vedno neposredno podrejena Zvezni carinski upravi s sedežem v Beogradu. Vendar pa je prav carina v Sloveniji najbolj polnila zvezni proračun, torej proračun takratne Jugoslavije. Zato je bila odločitev upravnikov devetih slovenskih carinarnic in predstavnikov vlade, da Slovenija že decembra 1990 preneha odvajati carinske dajatve v zvezni proračun, pravilna in hkrati pogumna. Tako se je začela "carinska vojna". Sledili so številni pogovori in sestanki upravnikov slovenskih carinarnic in Republiškega sekretariata za finance. Sprejet je bil dogovor o odprtju posebnega računa pri Službi družbenega knjigovodstva Slovenije, na katerega so se stekale vse carinske in druge uvozne dajatve.

Seveda so zvezne oblasti maja 1991 ugotovile, da so prilivi v zvezni proračun bistveno manjši, zato je Zvezni izvršni svet izdal odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev. Določal je, da mora blago, namenjeno slovenskim podjetjem, najprej v skladišča, podjetja pa morajo plačevati carino na zvezni račun v Beogradu in šele potem bi Zvezna carinska uprava obvestila carinarnico o prispetju plačila. Takšni postopki bi prav gotovo blokirali delovanje velikega in pomembnega dela slovenskega gospodarstva. Carina na Slovenskem se je temu uničevalnemu odloku odločno in enotno uprla, čeprav so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne carinske uprave. Vse to so bila takrat pomembna dejanja. Danes jih lahko ocenimo tudi kot izjemno pogumna in državotvorna. V vrtincu takratnih dogodkov je slovenska carina ostala zvesta svoji nastajajoči državi.

Omenil sem "carinsko vojno", ki se je začela vsaj pol leta pred vojaškimi spopadi. Ta vojna se je do poskusa zasedbe mejnih prehodov vodila na blagovnem carinjenju, pravzaprav na osebni ravni in predvsem na tistih mejnih prehodih, kjer je potekal tovorni promet. Danes lahko z gotovostjo trdimo, da je bilo odvajanje carine v slovenski proračun in nadzor nad državnimi mejami med najbolj izrazitimi, zgodnjimi dejanji suverenosti Republike Slovenije. Prav zato se je kasnejši oboroženi spopad razvil prav na mejnih prehodih. Razpadajoča zvezna oblast je še enkrat poskušala s silo obrniti kolo zgodovine nazaj.

Vendar tudi želja po "tankovskem carinjenju" zveznih oblasti ni bila nikoli uresničena. Za to ste poskrbeli slovenski cariniki in pripadniki Teritorialne obrambe ter slovenske milice. 26. junija 1991 so se namreč na vseh slovenskih mejnih prehodih spustile jugoslovanske in zaplapolale slovenske zastave. Table z napisom SFRJ so zamenjale table z napisom Republika Slovenija in cariniki ste si na sicer jugoslovansko uniformo ponosno nadeli priponko "Carina Republike Slovenije". V trimesečnem prehodnem obdobju, določenem z Brionsko deklaracijo, se je slovenska carina pospešeno organizirala in oblikovala v Republiško carinsko upravo. Tako je po končanem prehodnem obdobju slovenska carina 8. oktobra 1991 vzpostavila popolno carinsko kontrolo na celotnem slovenskem ozemlju.

Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udeležil slovesnosti ob 20. obletnici slovenske carine (foto: Daniel Novakovič/STA)Carinska služba se je pred dvajsetimi leti, v mladi, novo nastali državi znašla v nezavidljivem položaju. Potrebno se je bilo popolnoma preoblikovati tako v strukturnem kot tudi funkcionalnem smislu, kar vam je v celoti uspelo. Vzpostavili ste celovit informacijski sistem ter zagotovili kontinuiteto podatkov, vzpostavili službo na naši južni meji, poskrbeli za izobraževanje svojih uslužbencev in se stalno prilagajali novim razmeram.

Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo ste sprejeli nove izzive – novo organiziranost, kar je pogojevalo tudi kadrovsko preoblikovanje. In prav ta je bila izvedena izredno premišljeno in učinkovito. Nihče ni ostal brez dela ali drugih pravic, ki zagotavljajo socialno varnost zaposlenih. Vse to je omogočilo vašo uspešno pripravo tudi za izvajanje evropske carinske zakonodaje. Danes se lahko ravno na vašem primeru marsikaj naučimo. Ob žolčnih razpravah v zvezi s celotno javno upravo, ki je usmerjena samo v njeno preštevilčnost, smo premalo objektivni. Ko razpravljamo o javni upravi, pozabljamo, da v njej niso samo razna ministrstva, uprave in agencije. To je tudi šolstvo, zdravstvo, policija, obrambne sile in to je tudi carinska služba. Zato se raje vprašajmo o organiziranosti javne uprave in njenem možnem preoblikovanju, ki naj bistveno poveča njeno učinkovitost. Sedaj se v političnih polemikah celotno javno upravo pogosto prikazuje kot eno temeljnih težav in samo kot strošek na odhodkovni strani državnega proračuna. Da temu ni tako, ste dokazali ravno vi z vašim preoblikovanjem tako v strukturnem kot tudi funkcionalnem smislu.

Za popolno razumevanje vaše vloge kot dela javne uprave želim povedati še naslednje: carina še zdaleč ni samo organ, ki pobira dajatve, čeprav to zagotavlja skoraj tretjino vseh prihodkov državnega proračuna. Vi imate ključno vlogo pri podpori trgovine, povečevanju konkurenčnosti, pa tudi v boju proti ponaredkom, organiziranemu kriminalu, prepovedanim drogam in terorizmu. Vaše že do sedaj dobro sodelovanje z ostalimi službami na področju nacionalne varnosti in tudi na mednarodnem področju lahko vašo uspešnost še izboljša. V razumevanju globalizacije je nenazadnje prav carina organ, ki ima pregled nad izvozom, uvozom in celotno mednarodno dobavno verigo.

Tako prispevate k ohranjanju ravnovesja med varnostjo, zaščito in finančnimi interesi nacionalne države in Evropske unije na eni ter povečanjem konkurenčnosti gospodarstva na drugi strani.

Vse povedano zagotavlja, da tako organizirani in usposobljeni službi, kot je vaša, ne bo težko ohraniti sedanjih dosežkov. Vse to pa zaradi tega, ker cenite tisto, kar danes v marsikateri organizaciji, naj bo v realnem sektorju ali javni upravi, pogrešamo: to pa so ljudje. Zaposleni. Več kot 1.600 vas je. Z imenom in priimkom. Zato sem vesel in zadovoljen, da vam lahko neposredno izrazim svojo čestitko ob 20-letnici in zahvalo za vaše nesebično delo, s katerim vsak dan bogatite slovensko carino.

Spoštovane gospe in gospodje,

iskreno vam čestitam za vaš praznik, dan slovenske carine, in vam tudi v prihodnje želim veliko ustvarjalne delovne vneme in uspehov, na katere bomo lahko vsi skupaj ponosni.

Vsem prejemnikom priznanj pa izražam posebne čestitke.

Hvala vam!
© 2008 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani  načrt strani