archived page

Nagovor predsednika na Svetovnem ruskem poslovnem srečanju

Brdo pri Kranju, 17.5.2010  |  govor


Nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na Svetovnem ruskem poslovnem srečanju (zapis ustnih izjav)
Brdo pri Kranju, 17. maj 2010


Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udeležil poslovne konference "Global Russia Business Meeting" (foto: Stanko Gruden/STA)Dobrodošlico vam izrekam na začetku delovnega dne vaše konference, svetovnega ruskega poslovnega srečanja.

To je trenutek, v katerem se ni pomembno le srečati, temveč tudi razpravljati o prihodnosti, kar vključuje zlasti prihodnje gospodarsko sodelovanje v novem duhu. Tako pravim iz dveh razlogov. Nekateri menijo, da je najhujša kriza že za nami. Čeprav ta domneva morda ne drži, pa bo energija gospodarskega sodelovanja zagotovo prispevala k njenemu uresničevanju.

Evropska unija doživlja počasno obnovo rasti. Kljub težavam, ki jih mora rešiti Evropa, ostajamo optimistični. Kajti v svetu so že doživeli obnovo rasti, ki je bila v nekaterih predelih, vključno z Rusijo, precej živahna. To je vabilo k resni razpravi o novih oblikah gospodarskega sodelovanja, novih prednostnih nalogah in novih vizijah. Obstaja pa tudi širša slika, ki jo moramo imeti v mislih, in sicer politično okolje, v katerem poteka to poslovno sodelovanje. In dovolite mi, da ta vidik zelo močno poudarim.

Mednarodno politično okolje se spreminja, in sicer na bolje. To je nekaj, kar moramo razumeti in nekaj, kar moramo izkoristiti. Ni bilo vedno tako, a zdaj smo v obdobju, ko je sodelovanje in vzpostavljanje novih odnosov resničnost.

Naj na kratko omenim nedavno izkušnjo ob svojem obisku Moskve, ko sem se skupaj z drugimi državnimi voditelji udeležil parade ob dnevu zmage 9. maja. Nadvse zanimivo je bilo doživeti celotno prireditev, duh, v katerem je potekala, in nadvse prijazno komunikacijo, vidno na vsakem koraku – ne le pri srečanjih z najvišjimi uradniki, vključno s predsednikom Ruske federacije in predsednikom vlade ter zunanjim ministrom, temveč tudi pri srečanju z vojnimi veterani in ljudmi na moskovskih ulicah.

To je obdobje upanja, optimizma in prijateljstva. In to tudi jasno čutimo. Ne le, da so na paradi sodelovale štiri članice zveze NATO: Združene države Amerike, Združeno kraljestvo, Francija in Poljska, temveč je vladal tudi pristen duh prijateljstva in optimizma.

Ko se je parada končala z Beethovnovo Odo radosti, gostje nismo bili popolnoma prepričani, ali naj vstanemo – ali gre za himno celotne Evrope – ali pa naj preprosto uživamo v lepoti glasbe, ki jo je izvajal orkester ruske vojske, kakih tisoč glasbenikov. Odločili smo se za to zadnje – za glasbeni užitek. Nismo bili tako drzni, da bi to skladbo sprejeli kot himno celotne Evrope. Morda pa bo čez nekaj let znova parada, na kateri bo šlo vzdušje še dlje, tako da bomo v njej uživali, hkrati pa simbolično priznali, da smo en sam sistem, da je obdobje nasprotij za nami.

Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udeležil poslovne konference "Global Russia Business Meeting" (foto: Stanko Gruden/STA)Vse to je seveda simbolika in atmosferičnost. Kakor že veste, je atmosferičnost pomembna v poslu in v politiki. Njena podlaga je zelo trdna in zelo konkretna. Če pomislimo le na pomemben preboj Rusije in ZDA, ki sta nedavno podpisali sporazum o strateškem jedrskem orožju, nam je jasno, da je ta uspeh resničen in da je so njega prišlo po mnogih letih zastojev. Zdaj smo videli napredek in smo optimistični. Čaka nas še večji napredek.

Ko razmišljamo o pogojih, ki jih je treba vzpostaviti za razširjeno, živahno, dinamično poslovno sodelovanje, lahko jasno razmišljamo o programu, ki ga sestavljajo tri velika področja. In vsako teh področij ima veliko točk. Prvo področje je varnost, drugo ustvarjanje gospodarskih pogojev za razširjeno sodelovanje, tretje področje pa pravna država in medčloveški stiki. Naj se na kratko dotaknem vsakega od njih.

Varnost je očitno široko področje, sestavlja pa jo program, ki ga je treba ceniti in razumeti kot celoto – in ga, če je le mogoče, tudi obravnavati kot celoto. Skliceval sem se na Pogodbo o zmanjšanju strateškega orožja (START), ki sta jo sklenili Ruska federacija in ZDA.

Storiti pa je treba še več. Lotiti se je treba vprašanja taktičnega jedrskega orožja, kar so že omenile mnoge evropske države. Treba se je na novo lotiti sistemov za obrambo pred izstrelki, s sodelovanjem, po možnosti celostnim, v obliki enotnega sistema za obrambo pred izstrelki, ki bi kot partnerici vključeval Rusijo in NATO.

Seveda pa je tu tudi vprašanje konvencionalnega orožja. Bližamo se obdobju, ko bo treba obstoječe sisteme konvencionalnih sil pregledati in spremeniti. To je temeljna potreba za prihodnje partnerstvo in za ustvarjanje dobre varnostne podlage za prihodnje gospodarsko sodelovanje in sodelovanje nasploh.

Pomislimo torej na varnostni program. Očitno pogajanja o varnostnih vprašanjih niso vaša naloga, pomembno pa je, da poslovne skupnosti iz Rusije in Evrope, pa tudi vseh drugih delov sveta razumejo, kako pomembno je izkoriščanje zagona, ki sedaj obstaja, in naredijo varnostni program dinamičen in trajen.

V prihodnosti bomo imeli pomembne priložnosti. NATO razpravlja o novem strateškem konceptu. Ta koncept naj bi zajemal partnerstvo z Rusijo, partnerstvo, ki bo segalo mnogo dlje od trenutnih nesporazumov. Včasih vidimo, da si Rusija prizadeva za pridobitev moči veta na Natove odločitve. Po drugi strani pa vidimo, da so zahodni partnerji pripravljeni Rusiji odobriti nekakšen "status opazovalke", ki prav tako ni dovolj. Potrebujemo pristno partnerstvo, Natov strateški koncept pa bi mu lahko dal okvir. Evropska unija bo morala ugotoviti, kakšna je njena vloga pri tem. Seveda bo prihajajoči vrh Rusije in EU v Rostovu na Donu tudi priložnost za obravnavo teh občutljivih političnih vprašanj.

Ne mislimo, da so ta vprašanja ločena od našega gospodarskega sodelovanja. So njegov pomemben del, zato jih vzemimo resno. Naj povem še, da bi bilo v zvezi s tem pomembno izkoristiti priložnost, ki jo je ponudil ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, ki je predlagal pogodbo o novem varnostnem ustroju na območju Evrope, pri čemer je imel v mislih širše območje Evrope, vključno z ZDA in Kanado, v območje OVSE. To je pomembna pobuda. Nanjo sem se tako kakor mnogi drugi predsedniki odzval z naklonjenostjo in verjamem, da moramo to pobudo zdaj obravnavati konstruktivno, odprto in kot del širšega varnostnega okolja.

Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udeležil poslovne konference "Global Russia Business Meeting" (foto: Stanko Gruden/STA)Varnostna vprašanja so med pomembnimi temeljnimi, osnovnimi vprašanji, ki jih bo morala obravnavati mednarodna skupnost, da bo lahko ustvarila trdno politično in varnostno podlago za prihodnje gospodarsko sodelovanje.

Kadar govorimo o gospodarskem sodelovanju, moramo videti tudi inovativnost, ki poteka na tem področju. Naj omenim le področje inovativnosti, partnerstvo za napredek, ki je koncept, ki ga je razvila Evropska unija in na podlagi katerega se že sklepajo posebni sporazumi med državami Evropske unije in Rusko federacijo. Nekateri bi rekli, da je partnerstvo za napredek zgolj novo poimenovanje, da govorimo o terminološki inovativnosti, ki pa ne prinaša nove gospodarske in tehnološke vsebine. A nikar ne bodimo preveč skeptični. Pomislimo na priložnosti, ki obstajajo.

Videl sem nekaj dokumentov, ki opredeljujejo koncept tega sodelovanja, in reči moram, da se mi je vsebina nedavno sklenjenih dokumentov zdela nadvse vznemirljiva. Seveda govorimo v zvezi s tem o določenih temeljnih vprašanjih, na primer o potrebi po tem, da Rusija postane polnopravna članica Svetovne trgovinske organizacije. Mislim, da moramo vsi, predvsem pa Evropa, storiti več, da se to ne bo zgodilo v preveč daljni prihodnosti. Vemo, da so v preteklosti nastajali zapleti, a pomislimo na celotni današnji položaj glede na nove okoliščine, nove priložnosti, ki obstajajo, in si prizadevajmo za hitro članstvo Ruske federacije v Svetovni trgovinski organizaciji.

To so temeljna dejstva. Prihaja pa tudi do novosti, na primer nove tehnologije, zelene tehnologije, ki skupaj podpirajo mala in srednje velika podjetja, in mnoge druge. In to obravnavamo v sporazumih o partnerstvu za napredek.

Pomislimo na to, ali bo prihajajoče srečanje v Rostovu na Donu temu procesu sposobno dati nov zagon in novo energijo in ali bo lahko preseglo obstoječe dvome. V sodelovanju EU – Rusija je bilo veliko terminoloških inovacij, a prišel je čas, ko je izraze treba prevesti v resničnost. Srečanja, kakršno je vaše, so lahko dobrodošla priložnost za premislek o tem, katere so prednostne naloge, kaj je prava vsebina partnerstva, kakšno partnerstvo vodi k resničnemu, gospodarskemu in tehnološkemu napredku. To lahko vključuje tudi nekatere obsežnejše projekte ali dolgoročne dejavnosti. Na področju telekomunikacij se stvari seveda ne bodo zgodile preko noči. Vendar je glede tega navzoča velika potreba po razširjenem sodelovanju. Vprašanje infrastrukture in vprašanje prometne infrastrukture v Rusiji, znova, je področje, ki zahteva strateško razmišljanje in strateška partnerstva. In tu je še veliko drugih področij.

Ne smemo zanemariti energije. Seveda je v razpravah o ruskih povezavah z ostalim svetom energija vedno ena od prednostnih tem. Tudi glede energije moramo razmišljati inovativno. Sedaj vidimo, da plinovod Severni tok postaja resničnost. Plinovod Južni tok prihaja na točko, ki bo pomenila dokončen napredek, pri čemer je treba določiti še hitrost napredovanja. Dovolimo si vizijo. Imejmo vizijo teh dveh velikanskih energetskih projektov, ki se ju da povezati z mnogimi drugimi projekti v sektorju energije in ju postaviti v večstranski okvir. Doslej se kaj takega še ni zgodilo. Doslej so se posamezne države z Rusijo dogovarjale o različnih vprašanjih, ki se navezujejo na take projekte. Mogoče prav Evropska unija potrebuje neko vrsto takega kombiniranega, večstranskega pristopa, ki ga ne navdihuje ideja razpršenosti energetskih virov, saj obstaja en glavni vir energije, in to je Rusija. Zaradi tega je treba povezati obstoječe pristope, jih narediti bolj celovite, bolj skupne in večstranske. To je potreba današnjega časa.

Slovenija postaja središče regulatorjev energetskega sektorja Evropske unije. Gostila bo glavni sedež institucije Evropske unije, Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER). Seveda nas vprašanje energije ne bo zanimalo zgolj kot potrošnike energije in zgolj s stališča države, ki se razvija sredi tranzitnega procesa, in zato, ker smo del projekta Južnega toka, smo tudi zavedna članica EU, ki želi pomagati. Gre za nekaj, o čemer je treba dolgoročno razpravljati in premisliti. Seveda vam na vašem srečanju ni treba iti pregloboko v te vrste vprašanj, je pa pomembno, da jih imate med razgovori v mislih.

In končno, še nekaj o vprašanjih pravne države in človeških stikov. Vladavina prava je temeljnega pomena za uspešno poslovanje. Dokazano je, da sta pravna stabilnost in predvidljivost pravnega ravnanja bistvenega pomena za vsako obliko uspešnega gospodarskega poslovanja. Pri tem moramo premisliti, kako to doseči. Partnerstvo za napredek je del tega. Večstranski in drugi stabilni okviri na področju energetskega sodelovanja so del tega. So pa še številna druga področja, kjer je vladavino prava treba okrepiti. Na nedavnih proslavah v Moskvi sem imel priložnost govoriti z generalnim sekretarjem Sveta Evrope, ki je bil opogumljen nad obeti izmenjave izkušenj in sodelovanja z Rusijo v zvezi s celo vrsto vprašanj o vladavini prava. Zatorej premislimo o tem, kakšen naj bo dnevni red v zvezi z vladavino prava in kje so evropske institucije lahko v pomoč. Predlogi s poslovnih sestankov, kakršen je vaš, naslovljeni na politične voditelje in politične organizacije, so lahko zelo dragoceni.

Dovolite mi, da končam s točko, za katero mislim, da je najbolj praktična in v tem trenutku najbolj potrebna, to je vprašanje človeških stikov in vizumske liberalizacije. Bili smo priča težavam v komunikaciji med državami Evropske unije in Rusijo in verjamem, da to velja tudi za druge dele sveta in Rusijo, kjer obstoječe omejitve vizumskih režimov pomenijo največjo oviro poslovnemu komuniciranju. Gre za velik problem. Na sestankih v Bruslju na začetku preteklega tedna sem se o tem vprašanju pogovarjal s številnimi voditelji Evropske unije, vključno s predsednikom Sveta Hermanom van Rompuyem in drugimi. Moram reči, da se je začelo krepiti zavedanje o tem, da moramo storiti posebne korake, ki bodo sprostili tovrstno sporazumevanje. Seveda je to nekaj, kar v Evropski uniji vedno sproži debato, pri čemer tema nikakor ni lahka. Evropska unija ima veliko zakonskih predpisov in jo je včasih tudi brez potrebe strah.

Vendar je Evropska unija nedavno pridobila tudi nove izkušnje. Na primeru Balkana, v državah, kakor sta Srbija in Makedonija, smo lahko videli, kako liberalizacija vizumov spremeni celotno politično ozračje, kar je zelo pomembno. Gre za zelo pomembno vrednoto, ki jo je treba dodati k našemu razmerju. Ljudje včasih rečejo: dobro, Rusija je ogromna in treba se je zavedati nevarnosti kriminala in drugih neprijetnosti. Vsi pa tudi vemo, da se prestopniki znajdejo ne glede na vizumske omejitve. Vizumske omejitve močno škodijo poslovnežem, študentom, novinarjem in drugim, ki jim je komuniciranje v veliko korist.

Še zlasti moramo pomisliti na mlade ljudi; mladim v Rusiji in v Evropski uniji moramo dati priložnost komunikacije, srečanj, potovanj, možnosti, da bodo o sebi in drugih izvedeli več, kakor vedo zdaj. Govorimo o stvareh temeljnega pomena. Vizumski režimi so lahko zelo praktični in zelo birokratski. So pa tudi zelo ključni. Ne pozabimo, svoboda gibanja je ena od temeljnih človekovih pravic! In z razširitvijo območja svobode gibanja pomagamo človekovim pravicam in kakovosti življenja v družbi.

Proces vizumske liberalizacije bi se moral nadaljevati, kar bi omogočilo širjenje pozitivnih izkušenj. Kjer koli kot posledica bolj prostega vizumskega režima nastanejo težave, na te ne smemo gledati kakor na težave z ideološkim ali birokratskim predznakom, saj bi to zaustavilo proces liberalizacije. Mislim, da je vizumsko liberalizacijo treba sprejeti kot temeljno načelo, posamezne, iz nje izhajajoče težave, pa obravnavati od primera do primera. S takim ravnanjem bomo naredili velik napredek.

Iznajdljivi moramo biti tudi v praktičnem pogledu. Mislim, da bi bilo zelo koristno, če bi imeli na voljo več vizumskih centrov, kjer prošnje za izdajanje vizumov obravnavali hitreje kakor doslej. Gre za birokratski postopek, ki ga je mogoče opraviti brez velikih težav. Več bi moralo biti tudi srečanj med ustreznimi organi na obeh straneh, da bi se vsi lahko dovolj dobro poučili o tem, kje smo, in o problemih. Torej vsi potrebujemo več praktičnega dialoga, veliko bolj sofisticiran upravni proces za namene uvajanja vizumske liberalizacije in razširjeno institucionalno infrastrukturo vizumskih centrov, ki bi ljudem omogočali hitrejše pridobivanje vizumov.

Svoje pripombe sem želel končati s temi zelo specifičnimi točkami zaradi tega, ker vem, da sta za poslovne skupnosti bistveni svoboda komuniciranja in svoboda gibanja in da nista samo stvar praktične izbire. Sta izredno pomembni in želel bi, da veste, da razumevanje tega pomena v Evropski uniji narašča. Deležni sta tudi rastoče podpore zainteresiranih strani in prepričan sem, da bo ta podpora rasla tudi v prihodnje.

Svoj govor sem pričel z optimističnim dokaj splošnim sporočilom. Končati ga želim s praktičnim optimističnim sporočilom. Vi ste praktični ljudje in prepričan sem, da se boste strinjali z menoj, če rečem: izkoristimo priložnosti, kakršna je ta poslovna konferenca, za pogovor o takih praktičnih stvareh in poglejmo, kako zagotoviti, da bodo sedaj ustvarjene priložnosti polno izkoriščene.

S tem v mislih vam želim uspešno delo. Želim, da ponovno pridete v Slovenijo in da postane Slovenija stičišče vaših srečanj. Pri nas so podjetja, ki se zanimajo za širjenje sodelovanja, ki je že sedaj zelo dobro, a ga je mogoče še razširiti in, kakor boste videli, vam lahko ponudimo mirno in prijateljsko okolje, kjer se srečujejo poslovni ljudje z vsega sveta, se pogovarjajo o pomembnih in koristnih stvareh in se vračajo domov s spoznanjem, da so naredili nekaj koristnega in dobrega za prihodnost.

Najlepša hvala.
© 2008 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani  načrt strani