Predsednik republike o sobivanju in integraciji muslimanskih skupnosti v Evropi

Oxford, 13.11.2008  |  sporočilo za javnost

Predsednik republike dr. Danilo Türk se je danes v okviru delovnega obiska v britanskem mestu Oxford uvodoma srečal s slovenskimi študentkami in študenti, ki študirajo na Univerzi v Oxfordu. Predsednik si je v spremstvu slovenskih študentov kemije ogledal Chemistry Research Laboratory, enega najmodernejših akademskih laboratorijev na svetu, ki ga je odprla britanska kraljica Elizabeta II. leta 2004. Spoznal je področja, s katerimi se ukvarjajo študentje, ter spremljal njihovo delo v laboratoriju. Predsednik dr. Danilo Türk se je z zanimanjem seznanil tudi z možnostjo komercializacije odkritij, s pomočjo katere je oxfordski univerzitetni oddelek za kemijo pridobil precej finančnih sredstev za lastno delovanje.


V nadaljevanju je obiskal Center za islamske študije v Oxfordu, kjer si je ogledal razstavo o dejavnosti centra in se vpisal v Knjigo gostov centra. Zatem je imel na Univerzi v Oxfordu predavanje na temo "Evropa in islam: sobivanje ali integracija?" (Europe and Islam: Coexistence or Integration?).



Predsednik je na začetku predavanja opredelil islam kot globalno religijo, znotraj katere prihaja do različnih odgovorov na vprašanje prilagajanja zahtevam sodobnega sveta in demokracije. Islam je tako prozivedel tudi ekstremizem in nasilje, je dejal predsednik, a opozoril, da bi se morali pri obravnavi tega problema izogibati tako demonizaciji islama kot tudi pretirani politični korektnosti in opraviti odkrito in odprto državljansko razpravo o tem pojavu. Predsednik je uvodoma izpostavil tudi, da Evropa nima izkušenj z množičnimi imigracijami ter ji primanjkuje skrbno oblikovana in racionalna politika pri soočanju z migracijami. Kot je še dodal, je potrebno na tem področju upoštevati tudi sprecifične izkušnje v posameznih državah in družbah.

Predsednik republike je spomnil, da je bila Evropa vedno prostor različnosti. Kot dober primer mirnega sobivanja kultur, religij in civilizacij je navedel Iberski polotok v zgodnjem srednjem veku in njegov takratni razcvet, ki je bil posledica interakcije med krščanskimi, judovskimi ter muslimanskimi kulturnimi in verskimi tradicijami. To obdobje je pomembno prispevalo k intelektualnemu iskanju, ki je postopoma definiralo evropsko identiteto in je ponudilo model za družbeno in politično sobivanje kristjanov, judov in muslimanov, je dejal predsednik dr. Danilo Türk.

Predsednik je v nadaljevanju pojasnil, da se je Evropa na politični ravni organizirala kot sistem nacionalnih držav z načelom teritorialne suverenosti držav kot temeljnim organizacijskim načelom. Nujna posledica tega razvoja je bil po predsednikovih besedah pojav verskih, etničnih in jezikovnih manjšin, ki so bile sprva avtohtone in so uživale posebno zaščito držav. V zadnjih desetletjih pa so se v Evropi oblikovale večje imigrantske skupnosti, med njimi veliko muslimanskih. Predsednik je opozoril, da so se pri upravljanju novih potreb, ki so jih ustvarile populacije imigrantov v Evropi, obstoječi pravni mehanizmi za zaščito nacionalnih in drugih avtohtonih manjšin izkazali kot nezadostni.

Kot primeren okvir za reševanje te problematike je predsednik dr. Danilo Türk opredelil človekove pravice, ki so postale temeljni pravni koncept v Evropi in zaradi svoje univerzalnosti lahko pomagajo pri oblikovanju politik za upravljanje odnosov med različnimi kulturnimi in verskimi tradicijami. Opozoril je, da človekove pravice danes ne obravnavajo več samo vprašanja odnosa posameznika do države ali univerzalnih in zelo abstraktnih vrednot. Kot je pojasnil, morajo danes upoštevati status posameznika znotraj različnih družbenih skupin ter univerzalnost v ustreznem kontekstu. Obstoječe mednarodne pravne ureditve na področju človekovih pravic pomanjkjivo obravnavajo zlasti kolektivni vidik človekovih pravic, je dejal predsednik republike in kot primere navedel obravnavanje nasilja v družini, tradicionalne običaje, ki prizadenejo ženske in dekleta, ter odnos med posameznikom in tradicionalno oblastjo znotraj etnične ali verske skupine oziroma imigrantske skupnosti. Glede vprašanja kontekstualizacije univerzalnosti človekovih pravic pa je poudaril, da je pri implementaciji standardov človekovih pravic potrebno uporabiti prosto presojo, ki pa mora kljub temu dati prednost normam s področja človekovih pravic pred kulturnimi običaji in verskimi nauki.

V zaključku predavanja je predsednik dr. Danilo Türk naštel glavne izzive pri oblikovanju politik na tem področju. Najprej je poudaril, da lahko le obstoj jasnih in specifičnih pravnih standardov ali ustreznih socio-ekonomskih kazalcev omogoča spremljanje napredka pri implementaciji človekovih pravic. Kot primer koristnega orodja na področju imigracij je izpostavil Indeks politik integracije migrantov, ki s pomočjo 140 različnih kazalcev omogoča pregled in primerjavo stanja na tem področju v 28 evropskih državah. Predsednik je med glavnimi sestavinami, ki bi jih morale vsebovati politike imigracij, naštel vzpodbujanje podjetništva med manjšinami, dostop do kakovostnega izobraževanja na vseh ravneh, ki imigrantom omogoča enake možnosti, spoštovanje verskih potreb muslimanov pri delu ter politiko antidiskriminacije, ki izpostavlja uspehe posameznikov, ki so začeli na robu družbe. Predsednik se je na koncu zavzel za strpno in po potrebi podaljšano razpravo, ki bo prispevala k potrebnemu razumevanju, ter za preudaren in demokratičen dialog o teh vprašanjih.