 Predsednik republike dr. Danilo Türk je organiziral pogovor na temo "Odnos do kmetijske zemlje", na katerem so sodelovali predstavniki vlade, državnega zbora, organizacij s področja kmetijstva, nevladnih organizacij in stroke.
Predsednik republike je v uvodu poudaril dologoročno strateško usodno pomembnost te problematike. Med glavnimi problemi je izpostavil zmanjšanje lastne preskrbe s hrano, proizvedeno v Sloveniji, razdrobljenost zemljiške posesti in premajhen delež obdelovalne zemlje glede na število prebivalcev, probleme v sistemu prostorskega planiranja in razpolaganja s prostorom ter neustrezno gospodarjenje z gozdovi, ki ga kažeta proces zaraščanja s škodnimi učinki in razmeroma slabo razvita ekonomija uporabe gozda. Predsednik je dodal, da gre pri temi pogovora za del širše svetovne problematike, ter spomnil na lansko krizo s hrano. Zato je pomembno tudi vprašanje, kakšna bo dolgoročna prehranska prihodnost človeštva kot celote. Predsednik dr. Danilo Türk je dodal, da je ta vsebina povezana z zakonodajnim procesom, s strategijo prostorskega razvoja Slovenije ter spremembami in dopolnitvami Zakona o kmetijskih zemljiščih in Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milan Pogačnik je poudaril, da je pravilen odnos do kmetijske zemlje ključen za obstoj in razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja. Kmetijsko zemljo je opredelil kot raznovrstne in občutljive ekosisteme, ki nastajajo zelo počasi, njihova degradacija pa je hitra in ima dolgoročen vpliv. Izpostavil je, da se je v zadnjih dveh desetletjih obseg kmetijskih površin v uporabi močno zmanjšal in danes ne zadošča več za zagotovitev potrebnih količin hrane na enega prebivalca. Problem pa je po njegovih besedah tudi velika razdrobljenost teh zemljišč. Minister Pogačnik je izpostavil ekonomske, okoljske in socialne vplive kmetijstva, ki poleg proizvodnje hrane in lesa vključuje tudi varovanje površinskih voda in podtalnice, ohranjanje podobe krajine, ohranjanje poseljenosti podeželja in vzdrževanje pomembnih habitatov. |
 Minister je opozoril, da je 74 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko obdelavo, izkoriščanje kmetijskih površin pa dodatno omejujejo težnje po urbanizaciji. Minister je navedel tudi problem zaraščanja kmetijskih površin z gozdovi. Zadnjih 30 let se površine gozdov povečujejo in pokrivajo že 60 odstotkov celotne površine Slovenije, razlogi za zaraščanje pa so tudi eko-socialne narave. Slovenski gozdovi so dobro ohranjeni, je dejal minister in dodal, da les kot surovina še ni v celoti izkoriščen. Predstavil je načrte kmetijskega ministrstva za vzpodbujanje primernih oblik kmetijske proizvodnje in povečanje odgovornosti lastnikov zemljišč za njihovo obdelanost. Izpostavil pa je še vprašanja celovitosti prostorskega načrtovanja, davčne politike, kriznih razmer v gospodarstvu ter trajnostnega razvoja slovenskega podeželja.
Minister za okolje in prostor Karl Erjavec je dejal, da sta kmetijstvo in okolje tesno povezana. Slovenija je dežela z razpršeno poseljenostjo, kar ima po ministrovih besedah pozitivne učinke v smislu kakovosti bivanja, vendar je to precej drago v smislu umeščanja potrebne infrastrukture in povzroča težave glede ohranjanja naravnih virov, kot so kmetijska zemljišča. Novi Zakon o prostorskem načrtovanju sicer uveljavlja načeli koncentracije gradnje in zaščite kmetijskih zemljišč, vendar je zaradi zatečenega stanja ti načeli težko dosledno uveljaviti. Vprašanje pa je povezano tudi z demografskimi procesi, zato je njegovo reševanje zelo zapleteno.
Minister je dejal, da so gozdovi za Slovenijo izjemnega pomena, ker vsrkavajo ogljikov dioksid, brez njih pa bi se še bolj oddaljili od izpolnjevanja ciljev kjotskega protokola. Zato je poudaril, da moramo tudi v prihodnje poskrbeti za trajnostno upravljanje z gozdovi. Izpostavil je tudi problem pritiskov na pozidavo kmetijskih zemljišč, ki se pojavljajo tudi zato, ker je gradnja na teh zemljiščih cenejša. Eden od izhodov je po besedah ministra Erjavca v konceptu uveljavljanja trajnostnega razvoja. Poudaril je, da so kmetijska zemljišča pomembna tudi z vidika ohranjanja narave in biotske raznovrstnosti.
V razpravo so se vključili tudi drugi sogovorniki, ki so predstavili svoje poglede na vprašanja razvoja kmetijstva ter zaustavitve zmanjševanja kmetijskih zemljišč.
V pogovoru so sodelovali dr. Anton Prosen s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Jože Trontelj, dr. Marijan Kotar, predsednik Sveta za varstvo okolja Republike Slovenije dr. Franc Lobnik, dr. Dušan Plut s Filozofske fakultete, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj, predsednik Zadružne Zveze Slovenije Peter Vrisk, predsednik Sindikata kmetov Slovenije Roman Žveglič, namestnica prodekana Biotehniške fakultete dr. Marina Pintar, dekan Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede dr. Jernej Turk, dr. Borut Vrščaj s Kmetijskega Inštituta Slovenije, direktor Kmetijskega Inštituta Slovenije dr. Andrej Simončič, predsednik Pedološkega društva Slovenije nag. Tomaž Prus, Renata Karba iz ustanove Umanotera - Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, predsednica Odbor za okolje in prostor v Državnem zboru Republike Slovenije Breda Pečan ter predsednik Odbora za kmetijstvo ter gozdarstvo in prehrano v Državnem zboru Republike Slovenije Franc Bogovič. |